Page 30 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 30
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
vzore omenja »slavne gledališke uèilnice« na Dunaju, v Parizu in Peterburgu ter poudari,
da »z diletantizmom ne pridemo naprej.«22
O ljubljanskem glasbeno-gledališkem izobra evanju ni posebnih virov, posamezne dele je
mogoèe rekonstruirati na podlagi èasopisnih èlankov, letnih poroèil društva ter iz
personalnih map uèiteljev in pevcev oziroma igralcev društva.23 Za vodjo šole je odbor
pritegnil operno pevko in igralko italijanskega rodu Dragojilo Odijevo (1841–1901),
èlanico zagrebškega gledališèa.24 Odijeva, rojena v Piavi kot plemenita Lohnarrendorf,
znana pod umetniškim imenom Dragojila Milanova, naj bi bila šolana operna pevka
subreta. Od leta 1863 je delovala v zagrebški operi, od koder je prihajala gostovat v
ljubljansko èitalnico in kasneje k Dramatiènemu društvu. Na èitalniškem odru jo prviè
zasledimo leta 1865, ko je nastopila v burki Bob iz Kranja, medtem ko je bila v
Dramatiènem društvu anga irana od leta 1869 do 1878. Kot subreta je nastopala s
pevskimi toèkami in z vlo ki, s kupleti, z arijami, s samospevi ter v manjših igralskih
vlogah. Pela je tudi v operetah in igrah s petjem pri ljubljanskem Filharmoniènem društvu.
Po vrnitvi v Zagreb je ponovno nastopala v tamkajšnji Operi, najveè kot zboristka.25 Kot
je bilo napovedano, se je izobra evanje v Dramatièni šoli najprej zaèelo za dekleta,
oktobra leta 1869, in naj bi trajalo do konca junija naslednjega leta, v èasu gledališke
sezone.26 Kot piše Trstenjak, naj bi Odijeva pouèevala 11 deklet, in sicer »deklamacijo in
predstavljanje«.27 Kako je potekal pouk, ni znano, lahko pa predvidevamo, da se je
uèiteljica osredotoèila tako na jezik kot na igro in petje, èe omenimo samo temeljne
vešèine gledališèa. Pojem »predstavljanje« namreè lahko razumemo kot skupek razliènih
vešèin. Josip Nolli je v Slovenskem narodu zapisal, da so pouk deklamacije, igranja in
petja obiskovale skoraj vse »gospice«, ki so v prejšnji sezoni e nastopale na društvenem
odru in pove, da so to bila mlada ljubljanska dekleta, ki predstavljajo jedro novega
obetajoèega ansambla.28 Zaèetek nove sezone je odbor skrbno naèrtoval, zato se je e
avgusta ukvarjal z anga iranjem osrednjih igralskih in pevskih protagonistov in
organiziral trimeseèni teèaj slovenskega jezika za gospodiène, medtem ko se je novembra
zaèela šola za zaèetnike in zaèetnice.29 V oglasu v Slovenskem narodu so zapisali, da bo
pouk brezplaèen ter da se bo »gojilo lepo slovensko branje, deklamovanje, omika,
gledališko gibanje in dramatièno petje«.30 Vse omenjene prvine so bile temelj gledališke
vzgoje, zato upravièeno predvidevamo, da je izobra evanje potekalo v pravi smeri. Kljub
prizadevanjem so imeli èlani ansambla številne vrzeli in pomanjkljivosti, èesar so se v
igralnem odseku društva globoko zavedali in zmo nostim primerno oblikovali vsakoletni
repertoar novih iger in operet. Kakor je mogoèe razbrati iz dosegljivih virov, je bila v
22 Prav tam, 45.
23 Prvi strnjen prikaz izobra evanja v okviru Dramatiènega društva je v kratkem obsegu objavil Anton
Trstenjak v e omenjeni zgodovini gledališèa (str. 160–162). Precej izèrpnejši je omenjeni prispevek
Franceta Koblarja, ki pa se osredotoèa na dokumente o prizadevanjih društva pri pridobivanju sredstev za
dramatièno uèilnico, manj pa v delovanje posameznih uèiteljev in slušateljem. Posamezen osebnosti
najdemo v Slovenskem gledališkem leksikonu, ur. Smiljan Samec, Ljubljana: Mestno gledališèe, 1972.
24 Slovenski gledališki leksikon, ur. S. Samec, Ljubljana: Mestno gledališèe, 1972, str. 479.
25 Prav tam.
26 France Koblar, n. d., str. 52.
27 Anton Trstenjak, n. d., str. 161.
28 Slovenski narod, l. 3, št. 68 (14. 6. 1870), str. 1.
29 Slovenski narod, l. 3, št. 90 (4. 8. 1870), str. 3.
30 »Dramatiène zadeve«, Slovenski narod, l. 3, št. 132 (12. 11. 1870), str. 3.
30
vzore omenja »slavne gledališke uèilnice« na Dunaju, v Parizu in Peterburgu ter poudari,
da »z diletantizmom ne pridemo naprej.«22
O ljubljanskem glasbeno-gledališkem izobra evanju ni posebnih virov, posamezne dele je
mogoèe rekonstruirati na podlagi èasopisnih èlankov, letnih poroèil društva ter iz
personalnih map uèiteljev in pevcev oziroma igralcev društva.23 Za vodjo šole je odbor
pritegnil operno pevko in igralko italijanskega rodu Dragojilo Odijevo (1841–1901),
èlanico zagrebškega gledališèa.24 Odijeva, rojena v Piavi kot plemenita Lohnarrendorf,
znana pod umetniškim imenom Dragojila Milanova, naj bi bila šolana operna pevka
subreta. Od leta 1863 je delovala v zagrebški operi, od koder je prihajala gostovat v
ljubljansko èitalnico in kasneje k Dramatiènemu društvu. Na èitalniškem odru jo prviè
zasledimo leta 1865, ko je nastopila v burki Bob iz Kranja, medtem ko je bila v
Dramatiènem društvu anga irana od leta 1869 do 1878. Kot subreta je nastopala s
pevskimi toèkami in z vlo ki, s kupleti, z arijami, s samospevi ter v manjših igralskih
vlogah. Pela je tudi v operetah in igrah s petjem pri ljubljanskem Filharmoniènem društvu.
Po vrnitvi v Zagreb je ponovno nastopala v tamkajšnji Operi, najveè kot zboristka.25 Kot
je bilo napovedano, se je izobra evanje v Dramatièni šoli najprej zaèelo za dekleta,
oktobra leta 1869, in naj bi trajalo do konca junija naslednjega leta, v èasu gledališke
sezone.26 Kot piše Trstenjak, naj bi Odijeva pouèevala 11 deklet, in sicer »deklamacijo in
predstavljanje«.27 Kako je potekal pouk, ni znano, lahko pa predvidevamo, da se je
uèiteljica osredotoèila tako na jezik kot na igro in petje, èe omenimo samo temeljne
vešèine gledališèa. Pojem »predstavljanje« namreè lahko razumemo kot skupek razliènih
vešèin. Josip Nolli je v Slovenskem narodu zapisal, da so pouk deklamacije, igranja in
petja obiskovale skoraj vse »gospice«, ki so v prejšnji sezoni e nastopale na društvenem
odru in pove, da so to bila mlada ljubljanska dekleta, ki predstavljajo jedro novega
obetajoèega ansambla.28 Zaèetek nove sezone je odbor skrbno naèrtoval, zato se je e
avgusta ukvarjal z anga iranjem osrednjih igralskih in pevskih protagonistov in
organiziral trimeseèni teèaj slovenskega jezika za gospodiène, medtem ko se je novembra
zaèela šola za zaèetnike in zaèetnice.29 V oglasu v Slovenskem narodu so zapisali, da bo
pouk brezplaèen ter da se bo »gojilo lepo slovensko branje, deklamovanje, omika,
gledališko gibanje in dramatièno petje«.30 Vse omenjene prvine so bile temelj gledališke
vzgoje, zato upravièeno predvidevamo, da je izobra evanje potekalo v pravi smeri. Kljub
prizadevanjem so imeli èlani ansambla številne vrzeli in pomanjkljivosti, èesar so se v
igralnem odseku društva globoko zavedali in zmo nostim primerno oblikovali vsakoletni
repertoar novih iger in operet. Kakor je mogoèe razbrati iz dosegljivih virov, je bila v
22 Prav tam, 45.
23 Prvi strnjen prikaz izobra evanja v okviru Dramatiènega društva je v kratkem obsegu objavil Anton
Trstenjak v e omenjeni zgodovini gledališèa (str. 160–162). Precej izèrpnejši je omenjeni prispevek
Franceta Koblarja, ki pa se osredotoèa na dokumente o prizadevanjih društva pri pridobivanju sredstev za
dramatièno uèilnico, manj pa v delovanje posameznih uèiteljev in slušateljem. Posamezen osebnosti
najdemo v Slovenskem gledališkem leksikonu, ur. Smiljan Samec, Ljubljana: Mestno gledališèe, 1972.
24 Slovenski gledališki leksikon, ur. S. Samec, Ljubljana: Mestno gledališèe, 1972, str. 479.
25 Prav tam.
26 France Koblar, n. d., str. 52.
27 Anton Trstenjak, n. d., str. 161.
28 Slovenski narod, l. 3, št. 68 (14. 6. 1870), str. 1.
29 Slovenski narod, l. 3, št. 90 (4. 8. 1870), str. 3.
30 »Dramatiène zadeve«, Slovenski narod, l. 3, št. 132 (12. 11. 1870), str. 3.
30
