Page 36 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 36
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Od leta 1869 je bil med najvidnejšimi pevci Ivan Meden (1838–1914), ki je kot študent
prava obiskoval dunajsko univerzo in bil v dru bi Josipa Stritarja, Frana Erjavca ter
Davorina in Simona Jenka. Kot talentiran tenorist je redno nastopal na prireditvah
dunajskih študentov. Z eljo, da postane profesionalni pevec, je študij prava opustil in se
posvetil solopevskemu izobra evanju, ki pa ga je bil primoran opustiti zaradi zdravstvenih
te av z glasilkami. Po vrnitvi v Ljubljano je med leti 1869 in 1886 kot èlan zborov in
solistièno nastopal v ljubljanski èitalnici, Dramatiènem društvu in pri Glasbeni matici.66
Ivan Meden je kot Franjo nastopal v prvi predstavi Gorenjskega slavèka.67 V letu 1871 je
društvo stopilo v stik z igralcem in pevcem Julijem Šušteršièem, èigar umetniško ime je
bilo Sršen.68 Julij Sršen (1843–1912) je bil sicer amater, toda cenjen igralec in pevec. Po
poklicu uradnik je leta 1861 zaèel nastopati v idrijskem gledališèu, od leta 1868 pa ga
zasledimo na odru ljubljanske èitalnice in nato pri Dramatiènem društvu, stalno do leta
1882.69 O njegovem šolanju ni podatkov, prav mogoèe pa je, da se je tudi on kot nadarjen
diletant izpopolnjeval v okviru dramatiène šole. Leta 1873 se omenja igralec in pevec
Josip Paternoster (1847–1903), ki je na društvenih predstavah nastopal med leti 1869 in
1875.70 Ob omenjenih je na društvenih letakih mogoèe najti še vrsto imen, katerih
ivljenje in delovanje bo potrebno osvetliti v nadaljnjih študijah.
Dramatièna šola je po krizi v letih 1873 in 1874 po zaslugi nekaterih najbolj vztrajnih
èlanov društva ponovno za ivela v juniju leta 1875 in naj bi imela tri razdelke. Ker so bili
k sodelovanju povabljeni trije uèitelji: pevka in igralka Dragoila Odijeva, igralec in re iser
Josip Gecelj (obèasno naj bi nastopal tudi kot pevec, tako Mahniè, n. d. str. 162) ter igralec
in pevec Fran Schmidt, je mogoèe, da so bili hkrati vodje posameznih oddelkov, vendar
podrobnosti niso znane. Vodja izobra evanja je bil Gecelj, saj je spiritus agens
Dramatiène šole Josip Nolli tega leta odšel v Zagreb. Josipa Geclja (Goetzel, r. 1834, u.
1907) poznamo kot igralca, uspešnega re iserja in prevajalca, ki je v društvu deloval od
leta 1871 do 1889 (nekateri omenjajo nekoliko drugaène letnice).71 Franc (tudi Fran)
Schmidt (1849–1893) je bil igralec in pevec Dramatiènega društva v letih 1869 do 1878,
ko se je zaradi zmanjšane de elne podpore društvu odloèil za uèiteljski poklic.72
Dramatièna šola naj bi v primerjavi s prvimi leti zo ila svoj program in imela glavni cilj:
izobra evati v igranju.73 Kot piše Slovenski narod: »(Gospodiène), ki se elé uèiti za
igralke za slovensko gledališèe, ali napredovati v znanji dobrega igranja, opozorujemo,
da je gospodièna Odijeva prevzela šolo ‘dramatiènega društva’ […].«74 Zapis o tem
lahko zavaja, saj sta bila v tem èasu izobra evanje v igranju in petju še vedno tesno
66 Slovenski gledališki leksikon II, ur. S, Samec, str. 426.
67 Zgodba Gorenjskega slavèka – Sigledal. Dostopno na spletnem naslovu:
veza.sigledal.org/prispevki/zgodba-gorenjskega-slavcka (obiskano: 13. 11. 2016).
68 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, str. 156.
69 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S. Samec, str. 715; primerjaj tudi: Šušteršiè, Julij (1843–1912) –
Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679172/
(obiskano: 13. 11. 2016).
70 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, str. 159.
71 Slovenski gledališki leksikon I, ur. S. Samec, str. 165. Mirko Mahniè v omenjenem prispevku piše o tem,
da naj bi Gecelj v društvu deloval od leta 1869 do 1886, ko se je z Dunaja vrnil Ignacij Borštnik (str. 162).
72 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S, Samec, str. 618; prim. Schmidt, Fran (1849–1893) – Slovenska
biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi544947/ (obiskano: 13.
11. 2016).
73 O ponovnem delovanju dramatiène šole glej France Koblar, n. d., str. 56.
74 »Domaèe stvari«, Priloga k Slovenskemu narodu, l. 8, št. 260 (14. 11. 1875), str. 3.
36
Od leta 1869 je bil med najvidnejšimi pevci Ivan Meden (1838–1914), ki je kot študent
prava obiskoval dunajsko univerzo in bil v dru bi Josipa Stritarja, Frana Erjavca ter
Davorina in Simona Jenka. Kot talentiran tenorist je redno nastopal na prireditvah
dunajskih študentov. Z eljo, da postane profesionalni pevec, je študij prava opustil in se
posvetil solopevskemu izobra evanju, ki pa ga je bil primoran opustiti zaradi zdravstvenih
te av z glasilkami. Po vrnitvi v Ljubljano je med leti 1869 in 1886 kot èlan zborov in
solistièno nastopal v ljubljanski èitalnici, Dramatiènem društvu in pri Glasbeni matici.66
Ivan Meden je kot Franjo nastopal v prvi predstavi Gorenjskega slavèka.67 V letu 1871 je
društvo stopilo v stik z igralcem in pevcem Julijem Šušteršièem, èigar umetniško ime je
bilo Sršen.68 Julij Sršen (1843–1912) je bil sicer amater, toda cenjen igralec in pevec. Po
poklicu uradnik je leta 1861 zaèel nastopati v idrijskem gledališèu, od leta 1868 pa ga
zasledimo na odru ljubljanske èitalnice in nato pri Dramatiènem društvu, stalno do leta
1882.69 O njegovem šolanju ni podatkov, prav mogoèe pa je, da se je tudi on kot nadarjen
diletant izpopolnjeval v okviru dramatiène šole. Leta 1873 se omenja igralec in pevec
Josip Paternoster (1847–1903), ki je na društvenih predstavah nastopal med leti 1869 in
1875.70 Ob omenjenih je na društvenih letakih mogoèe najti še vrsto imen, katerih
ivljenje in delovanje bo potrebno osvetliti v nadaljnjih študijah.
Dramatièna šola je po krizi v letih 1873 in 1874 po zaslugi nekaterih najbolj vztrajnih
èlanov društva ponovno za ivela v juniju leta 1875 in naj bi imela tri razdelke. Ker so bili
k sodelovanju povabljeni trije uèitelji: pevka in igralka Dragoila Odijeva, igralec in re iser
Josip Gecelj (obèasno naj bi nastopal tudi kot pevec, tako Mahniè, n. d. str. 162) ter igralec
in pevec Fran Schmidt, je mogoèe, da so bili hkrati vodje posameznih oddelkov, vendar
podrobnosti niso znane. Vodja izobra evanja je bil Gecelj, saj je spiritus agens
Dramatiène šole Josip Nolli tega leta odšel v Zagreb. Josipa Geclja (Goetzel, r. 1834, u.
1907) poznamo kot igralca, uspešnega re iserja in prevajalca, ki je v društvu deloval od
leta 1871 do 1889 (nekateri omenjajo nekoliko drugaène letnice).71 Franc (tudi Fran)
Schmidt (1849–1893) je bil igralec in pevec Dramatiènega društva v letih 1869 do 1878,
ko se je zaradi zmanjšane de elne podpore društvu odloèil za uèiteljski poklic.72
Dramatièna šola naj bi v primerjavi s prvimi leti zo ila svoj program in imela glavni cilj:
izobra evati v igranju.73 Kot piše Slovenski narod: »(Gospodiène), ki se elé uèiti za
igralke za slovensko gledališèe, ali napredovati v znanji dobrega igranja, opozorujemo,
da je gospodièna Odijeva prevzela šolo ‘dramatiènega društva’ […].«74 Zapis o tem
lahko zavaja, saj sta bila v tem èasu izobra evanje v igranju in petju še vedno tesno
66 Slovenski gledališki leksikon II, ur. S, Samec, str. 426.
67 Zgodba Gorenjskega slavèka – Sigledal. Dostopno na spletnem naslovu:
veza.sigledal.org/prispevki/zgodba-gorenjskega-slavcka (obiskano: 13. 11. 2016).
68 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, str. 156.
69 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S. Samec, str. 715; primerjaj tudi: Šušteršiè, Julij (1843–1912) –
Slovenska biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679172/
(obiskano: 13. 11. 2016).
70 Mirko Mahniè, »Dramatièno društvo v Ljubljani od 1867 do 1892«, str. 159.
71 Slovenski gledališki leksikon I, ur. S. Samec, str. 165. Mirko Mahniè v omenjenem prispevku piše o tem,
da naj bi Gecelj v društvu deloval od leta 1869 do 1886, ko se je z Dunaja vrnil Ignacij Borštnik (str. 162).
72 Slovenski gledališki leksikon III, ur. S, Samec, str. 618; prim. Schmidt, Fran (1849–1893) – Slovenska
biografija. Dostopno na spletnem naslovu: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi544947/ (obiskano: 13.
11. 2016).
73 O ponovnem delovanju dramatiène šole glej France Koblar, n. d., str. 56.
74 »Domaèe stvari«, Priloga k Slovenskemu narodu, l. 8, št. 260 (14. 11. 1875), str. 3.
36
