Page 41 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 41
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
Nataša Cigoj Krstuloviæ
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut
NAÈELA IN PODOBE SLOVENSKEGA JAVNEGA GLASBENEGA
IZOBRA EVANJA: PRIMER ŠOLE IN KONSERVATORIJA
LJUBLJANSKE GLASBENE MATICE (1882–1926)
Izvleèek
Šola ljubljanske Glasbene matice je bila v èasu od ustanovitve (1882) do podr avljenja njenega
konservatorija (1926) osrednja in najveèja glasbeno-izobra evalna ustanova Slovencev. Èlanek
obravnava etièna in umetniška vodila, ki so se izra ala v idejah njenega vodstva ter udejanjala na
institucionalni in pedagoški ravni glasbenega izobra evanja. Razmerje med populizmom in
folklorizmom po eni strani ter umetniškimi vodili po drugi strani, je prikazano v luèi splošnih
pogojev za glasbeno delo in cepitve ljubiteljskega in poklicnega glasbenega dela. Posebej je
prikazano narodno in umetniško poslanstvo konservatorija Glasbene matice, ustanovljenega leta
1919.
Kljuène besede: slovensko javno glasbeno izobra evanje, 19. stoletje, Ljubljana, šola Glasbene
matice, konservatorij Glasbene matice
Abstract
Principles and Forms of Slovenian Public Music Education: The Case of Glasbena Matica
Music School and Conservatory in Ljubljana (1882–1926)
During the time from its foundation (1882) to the nationalisation of its conservatory (1926), the
Glasbena matica Music School was the central and the largest institution of music education of
Slovenes. The paper deals with ethical and artistic guiding principles as expressed through the ideas
of the school’s leadership and implemented on the institutional and pedagogical levels of music
education. The ratio between populism and folklorism on the one hand and artistic guiding
principles on the other is presented in light of the general conditions for musical work and the
concurrent division of amateur and professional music-making. Special emphasis is placed on the
national and artistic mission of the Glasbena Matica Conservatory, which was established in 1919.
Keywords: Slovenian public musical education, nineteenth century, Ljubljana, Glasbena matica
Music School, Glasbena Matica Conservatory
Zgodovina glasbenega izobra evanja v evropskem prostoru je odraz splošnega in
glasbeno-zgodovinskega razvoja, ki je v preteklosti doloèeval institucionalne okvire ter
naèine pouèevanja z glasbo in za glasbo (Richter 1997, Fend in Noiray 2005). Ob
izpolnjevanju glasbenih ciljev so prosvetni nameni ostali pomembno naèelo javnega
glasbenega izobra evanja, ki je v posameznih zgodovinskih in kulturnih miljejih razlièno
vplivalo na organizacijo in vsebino glasbenega pouka. Poleg potreb po izobra enih
glasbenikih je bila pomembna spodbuda pri zasnovi javnih glasbenih šol na Slovenskem v
19. stoletju prav ideja o etiènih uèinkih ukvarjanja z glasbo za posameznika in za skupnost
posameznikov (za narod), ki se je razvila iz misli razsvetljencev, da mora biti splošna
izobrazba dostopna èim širšemu sloju prebivalstva in iz prvih narodnostnih pobud, zaradi
katerih je petje v domaèem jeziku postalo sredstvo splošne in narodnostne vzgoje.
41
Nataša Cigoj Krstuloviæ
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Muzikološki inštitut
NAÈELA IN PODOBE SLOVENSKEGA JAVNEGA GLASBENEGA
IZOBRA EVANJA: PRIMER ŠOLE IN KONSERVATORIJA
LJUBLJANSKE GLASBENE MATICE (1882–1926)
Izvleèek
Šola ljubljanske Glasbene matice je bila v èasu od ustanovitve (1882) do podr avljenja njenega
konservatorija (1926) osrednja in najveèja glasbeno-izobra evalna ustanova Slovencev. Èlanek
obravnava etièna in umetniška vodila, ki so se izra ala v idejah njenega vodstva ter udejanjala na
institucionalni in pedagoški ravni glasbenega izobra evanja. Razmerje med populizmom in
folklorizmom po eni strani ter umetniškimi vodili po drugi strani, je prikazano v luèi splošnih
pogojev za glasbeno delo in cepitve ljubiteljskega in poklicnega glasbenega dela. Posebej je
prikazano narodno in umetniško poslanstvo konservatorija Glasbene matice, ustanovljenega leta
1919.
Kljuène besede: slovensko javno glasbeno izobra evanje, 19. stoletje, Ljubljana, šola Glasbene
matice, konservatorij Glasbene matice
Abstract
Principles and Forms of Slovenian Public Music Education: The Case of Glasbena Matica
Music School and Conservatory in Ljubljana (1882–1926)
During the time from its foundation (1882) to the nationalisation of its conservatory (1926), the
Glasbena matica Music School was the central and the largest institution of music education of
Slovenes. The paper deals with ethical and artistic guiding principles as expressed through the ideas
of the school’s leadership and implemented on the institutional and pedagogical levels of music
education. The ratio between populism and folklorism on the one hand and artistic guiding
principles on the other is presented in light of the general conditions for musical work and the
concurrent division of amateur and professional music-making. Special emphasis is placed on the
national and artistic mission of the Glasbena Matica Conservatory, which was established in 1919.
Keywords: Slovenian public musical education, nineteenth century, Ljubljana, Glasbena matica
Music School, Glasbena Matica Conservatory
Zgodovina glasbenega izobra evanja v evropskem prostoru je odraz splošnega in
glasbeno-zgodovinskega razvoja, ki je v preteklosti doloèeval institucionalne okvire ter
naèine pouèevanja z glasbo in za glasbo (Richter 1997, Fend in Noiray 2005). Ob
izpolnjevanju glasbenih ciljev so prosvetni nameni ostali pomembno naèelo javnega
glasbenega izobra evanja, ki je v posameznih zgodovinskih in kulturnih miljejih razlièno
vplivalo na organizacijo in vsebino glasbenega pouka. Poleg potreb po izobra enih
glasbenikih je bila pomembna spodbuda pri zasnovi javnih glasbenih šol na Slovenskem v
19. stoletju prav ideja o etiènih uèinkih ukvarjanja z glasbo za posameznika in za skupnost
posameznikov (za narod), ki se je razvila iz misli razsvetljencev, da mora biti splošna
izobrazba dostopna èim širšemu sloju prebivalstva in iz prvih narodnostnih pobud, zaradi
katerih je petje v domaèem jeziku postalo sredstvo splošne in narodnostne vzgoje.
41
