Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 42
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Ideja, da petje postane del splošnega šolskega curriculuma oziroma del pouka otrok v
ljudskih šolah, je bila pomembna spodbuda za oblikovanje tistega dela programa prve
ljubljanske javne glasbene šole (Musikschule zu Laibach), ki je bil namenjen
izobra evanju pode elskih uèiteljev. Èeprav so ustanovitev te šole, ki je od 1816 delovala
v okviru c. kr. vzorène glavne šole (normalke), narekovale potrebe po izobra enih
glasbenikih, pa je iz vsebine njenih ustanovnih doloèil razvidno, da cilj njenega delovanja
ni bil usmerjen samo k temu, da »se glasbeni pouk […] na splošno bolj razširi«, ampak da
»ponudi tudi uèiteljskim kandidatom s pode elja […] prilo nost, da se nauèijo igranja na
orgle in petja toliko, kolikor ga bodo potrebovali kot bodoèi organisti in uèitelji
pode elskih šol« (Okoliš 2016: 32). Da je petje postalo sredstvo splošne, narodnostne in
katoliške vzgoje Slovencev, razkriva tudi vsebina tedaj natisnjenih šolskih in cerkvenih
pesmaric v slovenskem jeziku. Pouk na omenjeni šoli je sicer omogoèal uèiteljem
pridobitev osnovne glasbene izobrazbe za pouèevanje petja otrok v ljudskih šolah na
pode elju, vendar v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu ni pomembno prispeval k
razvoju sistema glasbenega šolanja, potrebnega za izobrazbo in vzgojo ljubiteljskih in
poklicnih glasbenikov, kar je razvidno tudi iz podrobnega zgodovinskega orisa Viktorja
Steske (Steska 1929). Razlog za ukinitev prve javne ljubljanske glasbene šole je bila
ustanovitev uèiteljišèa leta 1875, v katerem je poslej potekal tudi glasbeni pouk za bodoèe
uèitelje.
Èeprav je bil glasbeni pouk v okviru šole ljubljanske Filharmoniène dru be
(Philharmonische Gesellschaft), delujoèe sicer e od zaèetka dvajsetih let 19. stoletja,
zaradi drugaènih ciljev organiziran z veèjimi ambicijami kot na javni glasbeni šoli v
okviru ljubljanske normalke, pa ni zadošèal za poklicno glasbeno udejstvovanje.
Predmetnik in razporeditev uèencev po predmetih sta bila odraz potreb ljubiteljske
mešèanske glasbene prakse. To ka ejo tudi statistièni podatki: v šolskem letu 1871/72 je
glasbeno šolo Filharmoniène dru be obiskovalo 22 uèencev petja, 39 uèencev klavirja in
21 uèencev violine (Neunter Jahres-Bericht der philharm. Gesellschaft in Laibach vom 1.
Oktober 1871 bis letzten September 1872: 23). Poleg glasbenih ciljev so ustanovitev nove
javne glasbene šole v Ljubljani od sredine 19. stoletja narekovale tudi spremenjene
zunajglasbene okolišèine in takrat spodbujene narodnostne te nje Slovencev za kulturno
in institucionalno osamosvojitev ter njihova prizadevanja za negovanje narodnega –
slovenskega jezika. Pouk na šoli Filharmoniène dru be je namreè potekal v nemšèini –
dr avnem jeziku avstrijske monarhije, v katero so bile slovenske de ele vkljuèene do leta
1918.
Ustanovitev glasbene šole, v kateri bi pouk potekal v slovenskem jeziku, je bila ena izmed
nalog, ki si jo je zastavil narodnozavedni odbor ljubljanske Glasbene matice (odslej GM).
To društvo je bilo ustanovljeno 1872, dobri dve desetletji po prelomnem letu 1848, šola je
zaèela delovati leta 1882. Njen program je bil utemeljen na narodnostnih in prosvetnih
naèelih, vendar z namenom delovanja za glasbeni napredek. e ob ustanovitvi društva si je
42
Ideja, da petje postane del splošnega šolskega curriculuma oziroma del pouka otrok v
ljudskih šolah, je bila pomembna spodbuda za oblikovanje tistega dela programa prve
ljubljanske javne glasbene šole (Musikschule zu Laibach), ki je bil namenjen
izobra evanju pode elskih uèiteljev. Èeprav so ustanovitev te šole, ki je od 1816 delovala
v okviru c. kr. vzorène glavne šole (normalke), narekovale potrebe po izobra enih
glasbenikih, pa je iz vsebine njenih ustanovnih doloèil razvidno, da cilj njenega delovanja
ni bil usmerjen samo k temu, da »se glasbeni pouk […] na splošno bolj razširi«, ampak da
»ponudi tudi uèiteljskim kandidatom s pode elja […] prilo nost, da se nauèijo igranja na
orgle in petja toliko, kolikor ga bodo potrebovali kot bodoèi organisti in uèitelji
pode elskih šol« (Okoliš 2016: 32). Da je petje postalo sredstvo splošne, narodnostne in
katoliške vzgoje Slovencev, razkriva tudi vsebina tedaj natisnjenih šolskih in cerkvenih
pesmaric v slovenskem jeziku. Pouk na omenjeni šoli je sicer omogoèal uèiteljem
pridobitev osnovne glasbene izobrazbe za pouèevanje petja otrok v ljudskih šolah na
pode elju, vendar v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu ni pomembno prispeval k
razvoju sistema glasbenega šolanja, potrebnega za izobrazbo in vzgojo ljubiteljskih in
poklicnih glasbenikov, kar je razvidno tudi iz podrobnega zgodovinskega orisa Viktorja
Steske (Steska 1929). Razlog za ukinitev prve javne ljubljanske glasbene šole je bila
ustanovitev uèiteljišèa leta 1875, v katerem je poslej potekal tudi glasbeni pouk za bodoèe
uèitelje.
Èeprav je bil glasbeni pouk v okviru šole ljubljanske Filharmoniène dru be
(Philharmonische Gesellschaft), delujoèe sicer e od zaèetka dvajsetih let 19. stoletja,
zaradi drugaènih ciljev organiziran z veèjimi ambicijami kot na javni glasbeni šoli v
okviru ljubljanske normalke, pa ni zadošèal za poklicno glasbeno udejstvovanje.
Predmetnik in razporeditev uèencev po predmetih sta bila odraz potreb ljubiteljske
mešèanske glasbene prakse. To ka ejo tudi statistièni podatki: v šolskem letu 1871/72 je
glasbeno šolo Filharmoniène dru be obiskovalo 22 uèencev petja, 39 uèencev klavirja in
21 uèencev violine (Neunter Jahres-Bericht der philharm. Gesellschaft in Laibach vom 1.
Oktober 1871 bis letzten September 1872: 23). Poleg glasbenih ciljev so ustanovitev nove
javne glasbene šole v Ljubljani od sredine 19. stoletja narekovale tudi spremenjene
zunajglasbene okolišèine in takrat spodbujene narodnostne te nje Slovencev za kulturno
in institucionalno osamosvojitev ter njihova prizadevanja za negovanje narodnega –
slovenskega jezika. Pouk na šoli Filharmoniène dru be je namreè potekal v nemšèini –
dr avnem jeziku avstrijske monarhije, v katero so bile slovenske de ele vkljuèene do leta
1918.
Ustanovitev glasbene šole, v kateri bi pouk potekal v slovenskem jeziku, je bila ena izmed
nalog, ki si jo je zastavil narodnozavedni odbor ljubljanske Glasbene matice (odslej GM).
To društvo je bilo ustanovljeno 1872, dobri dve desetletji po prelomnem letu 1848, šola je
zaèela delovati leta 1882. Njen program je bil utemeljen na narodnostnih in prosvetnih
naèelih, vendar z namenom delovanja za glasbeni napredek. e ob ustanovitvi društva si je
42
