Page 44 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 44
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
predvsem od znanja in sposobnosti uèiteljev, ki jih je odbor GM zaposlil, ter od zanimanja
uèencev.
Prva leta je šolsko delo nadzoroval kar društveni predsednik Fran Ravnihar, od šolskega
leta 1886/87 pa je pionirsko delo prvega ravnatelja opravljal Fran Gerbiè.2 Pod
Gerbièevim vodstvom je glasbeno izobra evanje na šoli GM dobro napredovalo, saj je
skrbel za bogatitev uènih programov in pridobitev kvalitetnih uèiteljev, sam pa je
pouèeval zborovsko petje, teorijo in harmonijo (do prihoda M. Hubada jeseni 1891),
klavir in solopetje. Pomembna zunanja okolišèina, ki je pripomogla h kvalitativnem
napredku društvene in šolske dejavnosti, je bil nakup lastne stavbe, v kateri so prièeli s
poukom leta 1896. Do tedaj so namreè organizacijo pouka ovirale stalne selitve v razliène
najete prostore (Cigoj Krstuloviæ 2015: 36–38).. Tega leta so sprejeli tudi dokument
Uredba za uèiteljsko osebje »Glasbene Matice«, s katerim so uredili status, pravice in
dol nosti uèiteljev in šolskega vodje ter organizacijo pouka. V šolskem letu 1906/7 se je
vpisalo e 308 rednih in 84 izrednih uèencev (samo v zboru), skupaj 392, pouèevalo je 11
uèiteljev (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 40),
število uèencev in uèiteljev na šoli GM pa je še narašèalo in s tem do konca prve vojne in
ustanovitve konservatorija nekajkrat preseglo število uèencev na šoli Filharmoniène
dru be. Èeprav je Gerbiè formalno ostal ravnatelj šole do smrti leta 1917, pa je strokovno
vodstvo vse bolj prevzemal Matej Hubad, ki je postal leta 1919 tudi prvi ravnatelj
konservatorija GM.
Znaèilnost prvega obdobja šole GM je bila tudi vpetost šolske dejavnosti v samo glasbeno
ivljenje Ljubljane. Delovanje šole se je e od samega zaèetka izkazalo kot pomemben
dose ek slovenskih kulturnih prizadevanj, kar so kazali letni javni nastopi (izpiti)
uèencev, ki so se jih udele evali tudi pomembni narodno zavedni mešèani, kulturniki in
politiki.3 Nadarjeni uèenci so od konca osemdesetih let 19. stoletja nastopali tudi na
društvenih koncertih. Omeniti se zdi potrebno, da so na teh koncertih in komornih
glasbenih veèerih, ki jih je organizirala GM, nastopali nekateri zaposleni uèitelji in s tem v
poustvarjalnem pogledu prispevali h kvalitetnejšemu ljubljanskemu koncertnemu
ivljenju.
2 Skromne razmere za šolsko in društveno dejavnost v prvih letih delovanja šole GM ka e tudi vrsta
dol nosti, ki jih moral Gerbiè sprva opravljati: pouèeval je zborovsko in solistièno petje in klavir,
opravljal dol nosti vodje, vodil vsakoletne šolske produkcije ter javne letne izpite ter opravljal tudi vsa
tajniška in blagajniška opravila: vpisoval uèence, sestavljal njihove sezname, kataloge in druge zapisnike,
pisal sprièevala, pobiral vpisnino in šolnino, skrbel za šolski inventar in inštrumente, vodil konference
uèiteljev in sestanke umetniškega odseka, opravljati vso korespondenco, itd. Poleg tega se je moral kot
odbornik udele evati društvenih sej, med letoma 1888 in 1892 je bil tudi knji nièar in urejeval šolski ter
društveni arhiv. Cigoj Krstuloviæ (2000), str. 129.
3 V drugem šolskem letu, marca 1884, so priredili javni nastop (izpit) uèencev, ki je napolnil dvorano
Narodne èitalnice. Pomembnost dogodka je poudarjala prisotnost de elnega predsednika Andreja
Winklerja, upana Petra Grassellija in nekaterih de elnih poslancev. Nastop je navdušil poslušalce,
predstavil glasbeno znanje uèencev in bil hkrati odlièna propaganda za šolo. Slovenski narod (1884), str.
2.
44
predvsem od znanja in sposobnosti uèiteljev, ki jih je odbor GM zaposlil, ter od zanimanja
uèencev.
Prva leta je šolsko delo nadzoroval kar društveni predsednik Fran Ravnihar, od šolskega
leta 1886/87 pa je pionirsko delo prvega ravnatelja opravljal Fran Gerbiè.2 Pod
Gerbièevim vodstvom je glasbeno izobra evanje na šoli GM dobro napredovalo, saj je
skrbel za bogatitev uènih programov in pridobitev kvalitetnih uèiteljev, sam pa je
pouèeval zborovsko petje, teorijo in harmonijo (do prihoda M. Hubada jeseni 1891),
klavir in solopetje. Pomembna zunanja okolišèina, ki je pripomogla h kvalitativnem
napredku društvene in šolske dejavnosti, je bil nakup lastne stavbe, v kateri so prièeli s
poukom leta 1896. Do tedaj so namreè organizacijo pouka ovirale stalne selitve v razliène
najete prostore (Cigoj Krstuloviæ 2015: 36–38).. Tega leta so sprejeli tudi dokument
Uredba za uèiteljsko osebje »Glasbene Matice«, s katerim so uredili status, pravice in
dol nosti uèiteljev in šolskega vodje ter organizacijo pouka. V šolskem letu 1906/7 se je
vpisalo e 308 rednih in 84 izrednih uèencev (samo v zboru), skupaj 392, pouèevalo je 11
uèiteljev (Izvestje »Glasbene Matice« v Ljubljani o 35. društvenem letu 1906/7: 40),
število uèencev in uèiteljev na šoli GM pa je še narašèalo in s tem do konca prve vojne in
ustanovitve konservatorija nekajkrat preseglo število uèencev na šoli Filharmoniène
dru be. Èeprav je Gerbiè formalno ostal ravnatelj šole do smrti leta 1917, pa je strokovno
vodstvo vse bolj prevzemal Matej Hubad, ki je postal leta 1919 tudi prvi ravnatelj
konservatorija GM.
Znaèilnost prvega obdobja šole GM je bila tudi vpetost šolske dejavnosti v samo glasbeno
ivljenje Ljubljane. Delovanje šole se je e od samega zaèetka izkazalo kot pomemben
dose ek slovenskih kulturnih prizadevanj, kar so kazali letni javni nastopi (izpiti)
uèencev, ki so se jih udele evali tudi pomembni narodno zavedni mešèani, kulturniki in
politiki.3 Nadarjeni uèenci so od konca osemdesetih let 19. stoletja nastopali tudi na
društvenih koncertih. Omeniti se zdi potrebno, da so na teh koncertih in komornih
glasbenih veèerih, ki jih je organizirala GM, nastopali nekateri zaposleni uèitelji in s tem v
poustvarjalnem pogledu prispevali h kvalitetnejšemu ljubljanskemu koncertnemu
ivljenju.
2 Skromne razmere za šolsko in društveno dejavnost v prvih letih delovanja šole GM ka e tudi vrsta
dol nosti, ki jih moral Gerbiè sprva opravljati: pouèeval je zborovsko in solistièno petje in klavir,
opravljal dol nosti vodje, vodil vsakoletne šolske produkcije ter javne letne izpite ter opravljal tudi vsa
tajniška in blagajniška opravila: vpisoval uèence, sestavljal njihove sezname, kataloge in druge zapisnike,
pisal sprièevala, pobiral vpisnino in šolnino, skrbel za šolski inventar in inštrumente, vodil konference
uèiteljev in sestanke umetniškega odseka, opravljati vso korespondenco, itd. Poleg tega se je moral kot
odbornik udele evati društvenih sej, med letoma 1888 in 1892 je bil tudi knji nièar in urejeval šolski ter
društveni arhiv. Cigoj Krstuloviæ (2000), str. 129.
3 V drugem šolskem letu, marca 1884, so priredili javni nastop (izpit) uèencev, ki je napolnil dvorano
Narodne èitalnice. Pomembnost dogodka je poudarjala prisotnost de elnega predsednika Andreja
Winklerja, upana Petra Grassellija in nekaterih de elnih poslancev. Nastop je navdušil poslušalce,
predstavil glasbeno znanje uèencev in bil hkrati odlièna propaganda za šolo. Slovenski narod (1884), str.
2.
44
