Page 43 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 43
Nataša Cigoj Krstuloviæ, NAÈELA IN PODOBE ...
odbor zastavil dolgoroèni cilj – ustanoviti konservatorij.1 V prvih desetletjih, ki so bila
bistvenega pomena ne le za razvoj glasbeno-izobra evalnega procesa v o jem smislu,
ampak tudi za glasbeno in kulturno ivljenje Slovencev nasploh, so delovanje šole GM
usmerjala etièna in umetniška naèela. Organizacijska in vsebinska zasnova izobra evalnih
smernic GM je bila rezultanta danih mo nosti in usklajena s potrebami glasbene prakse.
Vsebino pouka so poleg glasbenih ciljev zaznamovala tudi vodila kulturnega
nacionalizma. Zavzemanje za èim bolj mno ièno (ljubiteljsko) ukvarjanje z glasbo (z
zborovskim petjem) in za repertoar »v ljudskem duhu« sta bili naèeli, ki sta zaznamovali
idejno zgodovino evropskega, predvsem nemškega prostora, in narodnostne pobude, ki so
se tam pojavile e v prvi polovici 19. stoletja. Namen prièujoèe razprave je bil ugotoviti,
kakšno je bilo razmerje etiènih in umetniških naèel glasbenega izobra evanja na šoli GM
v obdobju do podr avljenja njenega konservatorija (1926) ter kako se je izra alo v idejah
njenega vodstva in udejanjalo na institucionalni in pedagoški ravni. Opisano
problematiko bodo pomagali razjasniti odgovori na dva sklopa vprašanj: prviè, kako je
šola GM prispevala k uveljavitvi slovenske glasbene kulture in kakšna je bila njena vloga
v glasbenem ivljenju Slovencev, ter drugiè, kako je šola GM prispevala k razvoju same
glasbene umetnosti.
Institucionalna ureditev šole ljubljanske Glasbene matice
Gradivo za raziskovanje zgodovine šole ljubljanske GM sestavljajo društvena pravila,
zapisniki, poroèila z objavljenimi statistiènimi podatki o predmetih, uèencih ter uèiteljih,
sporedi javnih šolskih produkcij ter razlièni drugi dokumenti iz šolskega arhiva, med
katerimi je smiselno izpostaviti tiste, ki prièajo o pomembnih zarezah v razvoju
organizacije šolske dejavnosti do ustanovitve konservatorija. To so Vodila »Glasbene
Matice v Ljubljani« za gojence glasbene šole, Uèni naèrt šoli »Glasbene Matice« v
Ljubljani (1887), Uèni naèrt (1894), Uredba za uèiteljsko osebje Glasbene Matice (1896)
ter Uèni naèrt (1906).
Šola GM, ki je zaèela delovati deset let po ustanovitvi društva, je bila vseskozi ognjišèe
društvenega dela. Kljub skromnim zaèetkom sta se število uèencev in predmetnik na šoli
GM v primerjavi s šolo Filharmoniène dru be vsako leto vidno širila (Budkoviè 1992:
203–279). V prvem šolskem letu 1882/83 je pouk obiskovalo 14 uèencev klavirja in 14
uèencev violine, drugo leto se je število uèencev skoraj podvojilo (50), tretje leto so imeli
e 85 uèencev, v šolskem letu 1886/87 je imela šola e veè kot 200 uèencev (upoštevani so
tudi uèenci zborovskega petja). Poleg pouka klavirja in violine so e drugo šolsko leto
uvedli pouk petja in teorije, tretje leto pouk solopetja in drugih inštrumentov. Takrat so
poleg violine in klavirja (slednjega e v petih razredih – stopnjah) pouèevali tudi violo,
violonèelo, kontrabas, solopetje, teorijo in zborovsko petje. Uvajanje novih teoretiènih
predmetov in širjenje inštrumentalnega pouka je potekalo postopoma, odvisno je bilo
1 Po navedbah društvenega tajnika Vojteha Valente so e na prvem obènem zboru GM leta 1872
razpravljali o potrebi ustanovitve višjega glasbenega zavoda – konservatorija ali pa vsaj uèilnice za
organiste. Zavzemanje za narodno opredeljeno glasbo je zapisal odbor GM v prvih pravilih leta 1872 kot:
»vsestransko podpirati in gojiti slovensko narodno glasbo« in namena kasneje ni spremenil. Poroèilo
društva »Glasbene matice« v Ljubljani od èasa ko se je društvo ustanovilo do 3. marca 1874, str. 3;
Pravila Glasbene Matice v Ljubljani (1872), str. 1.
43
odbor zastavil dolgoroèni cilj – ustanoviti konservatorij.1 V prvih desetletjih, ki so bila
bistvenega pomena ne le za razvoj glasbeno-izobra evalnega procesa v o jem smislu,
ampak tudi za glasbeno in kulturno ivljenje Slovencev nasploh, so delovanje šole GM
usmerjala etièna in umetniška naèela. Organizacijska in vsebinska zasnova izobra evalnih
smernic GM je bila rezultanta danih mo nosti in usklajena s potrebami glasbene prakse.
Vsebino pouka so poleg glasbenih ciljev zaznamovala tudi vodila kulturnega
nacionalizma. Zavzemanje za èim bolj mno ièno (ljubiteljsko) ukvarjanje z glasbo (z
zborovskim petjem) in za repertoar »v ljudskem duhu« sta bili naèeli, ki sta zaznamovali
idejno zgodovino evropskega, predvsem nemškega prostora, in narodnostne pobude, ki so
se tam pojavile e v prvi polovici 19. stoletja. Namen prièujoèe razprave je bil ugotoviti,
kakšno je bilo razmerje etiènih in umetniških naèel glasbenega izobra evanja na šoli GM
v obdobju do podr avljenja njenega konservatorija (1926) ter kako se je izra alo v idejah
njenega vodstva in udejanjalo na institucionalni in pedagoški ravni. Opisano
problematiko bodo pomagali razjasniti odgovori na dva sklopa vprašanj: prviè, kako je
šola GM prispevala k uveljavitvi slovenske glasbene kulture in kakšna je bila njena vloga
v glasbenem ivljenju Slovencev, ter drugiè, kako je šola GM prispevala k razvoju same
glasbene umetnosti.
Institucionalna ureditev šole ljubljanske Glasbene matice
Gradivo za raziskovanje zgodovine šole ljubljanske GM sestavljajo društvena pravila,
zapisniki, poroèila z objavljenimi statistiènimi podatki o predmetih, uèencih ter uèiteljih,
sporedi javnih šolskih produkcij ter razlièni drugi dokumenti iz šolskega arhiva, med
katerimi je smiselno izpostaviti tiste, ki prièajo o pomembnih zarezah v razvoju
organizacije šolske dejavnosti do ustanovitve konservatorija. To so Vodila »Glasbene
Matice v Ljubljani« za gojence glasbene šole, Uèni naèrt šoli »Glasbene Matice« v
Ljubljani (1887), Uèni naèrt (1894), Uredba za uèiteljsko osebje Glasbene Matice (1896)
ter Uèni naèrt (1906).
Šola GM, ki je zaèela delovati deset let po ustanovitvi društva, je bila vseskozi ognjišèe
društvenega dela. Kljub skromnim zaèetkom sta se število uèencev in predmetnik na šoli
GM v primerjavi s šolo Filharmoniène dru be vsako leto vidno širila (Budkoviè 1992:
203–279). V prvem šolskem letu 1882/83 je pouk obiskovalo 14 uèencev klavirja in 14
uèencev violine, drugo leto se je število uèencev skoraj podvojilo (50), tretje leto so imeli
e 85 uèencev, v šolskem letu 1886/87 je imela šola e veè kot 200 uèencev (upoštevani so
tudi uèenci zborovskega petja). Poleg pouka klavirja in violine so e drugo šolsko leto
uvedli pouk petja in teorije, tretje leto pouk solopetja in drugih inštrumentov. Takrat so
poleg violine in klavirja (slednjega e v petih razredih – stopnjah) pouèevali tudi violo,
violonèelo, kontrabas, solopetje, teorijo in zborovsko petje. Uvajanje novih teoretiènih
predmetov in širjenje inštrumentalnega pouka je potekalo postopoma, odvisno je bilo
1 Po navedbah društvenega tajnika Vojteha Valente so e na prvem obènem zboru GM leta 1872
razpravljali o potrebi ustanovitve višjega glasbenega zavoda – konservatorija ali pa vsaj uèilnice za
organiste. Zavzemanje za narodno opredeljeno glasbo je zapisal odbor GM v prvih pravilih leta 1872 kot:
»vsestransko podpirati in gojiti slovensko narodno glasbo« in namena kasneje ni spremenil. Poroèilo
društva »Glasbene matice« v Ljubljani od èasa ko se je društvo ustanovilo do 3. marca 1874, str. 3;
Pravila Glasbene Matice v Ljubljani (1872), str. 1.
43
