Page 83 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 83
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
teoretiène predmete.33 Oton Bajde in dr. Roman Klasinc sta bila tudi uèenca glasbene šole
GM, zato bosta podrobneje predstavljena v nadaljevanju. V šolskem letu 1932/33 je na
šoli pouèeval še violonèelist Èenda Šedlbauer (Letky, Libèice nad Vltavo, Èeška, 31. 5.
1902 – Ljubljana, 17. 3. 1976). Diplomiral je na konservatoriju (1923) in mojstrski šoli
(1926) v Pragi.34 Trojici vidnejših slovenskih skladateljev, Mirku, Pahorju in Vrabcu, se
je kot uèitelj na glasbeni šoli GM pridru il še skladatelj, dirigent in publicist Marjan
Kozina (Novo mesto, 4. 6. 1907 – 19. 6. 1966). Med letoma 1934 in 1938 je na glasbeni
šoli GM pouèeval kompozicijo in klavir, od leta 1936 pa je prevzel posle ravnatelja.
Študiral je na univerzi in konservatoriju v Ljubljani; na Akademiji za glasbo in gledališko
umetnost na Dunaju je leta 1930 diplomiral iz kompozicije (Joseph Marx), na mojstrski
šoli glasbene akademije v Pragi je leta 1931 konèal študij dirigiranja (Nikolai Malko), leta
1932 pa kompozicije (Josef Suk).35 Eno šolsko leto (1921/22) je bila na šoli kot uèiteljica
violine prisotna tudi znana mariborska violinistka Fanika Brandl (Maribor, 18. 7. 1899 –
Maribor, 11. 10. 1999). Violino je študirala na Dunaju (Arnold Rosé) in pri Vaclavu
Humlu na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Kot nadarjena umetnica je veèkrat nastopila v
solistiènih vlogah, posebno pa se je uveljavila kot sposobna komorna glasbenica.36 K
vodilnim in najvidnejšim pedagogom šole GM Maribor je potrebno dodati še imena
uèiteljic, ki so se prav tako pogosto pojavljala v kritikah izvedb na produkcijah.
Najveèkrat, in z dobrimi ocenami, so bile omenjene: uèiteljici klavirja Marija Fin gar (na
šoli zaposlena od leta 1923 do 1941) in Liza Serajnik (zaposlena od 1927 do 1941) ter
uèiteljica solopetja Zora Ropas. Poleg predstavljenih uèiteljev jih je na glasbeni šoli
pouèevalo še petdeset, ki so bili prisotni v razliènih èasovnih obdobjih.37 Iz razredov
omenjenih pedagogov je izšlo kar nekaj uveljavljenih glasbenikov, ki bodo podrobneje
predstavljeni v nadaljevanju besedila.
Uèni naèrti in metode pouèevanja
Temelj organizacije pedagoškega dela izobra evalnih ustanov predstavljajo predpisani
uèni naèrti za posamezne predmete. V ohranjenem arhivskem gradivu mariborske GM
tovrstni dokumenti niso ohranjeni, tako da njihove natanène vsebine ne poznamo.
Predvidevamo lahko, da so bili uèni naèrti oblikovani po zgledu ljubljanske GM. Ta se je v
33 Manica Špendal, »Roman Klasinc«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 89.
34 B. Frelih, »Èenda Šedlbauer«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 11.
35 Primo Kuret, »Marjan Kozina«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 349–350.
36 Manica Špendal, »Nada Jevðenijeviæ–Brandl«, Leksikon jugoslavenske muzike. Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod “Miroslav Krle a”, 1984, str. 268.
37 To so bili: T. Apih (klavir), M. Bajde (rog), Viktor Bajde (violina), N. Balocha (klarinet), N. Barvituozova
(klavir), Filip Bernard (flavta), L. Comelli (violonèelo), J. Èermak (violina), Josip Gonza (harmonika), B.
Gregora (violina), N. Hainau (klavir), N. Hann (klavir), J. Hegedušiè (violina in klavir), Karel Hladky
(klavir, mladinsko petje, enski dijaški zbor), Olga Hladky Horlak (klavir), Albin Horvat (violina), Marija
Kaèerova (klavir), Jo ica Kalc (violina), Pavla Kanc (klavir), N. Kubat (violina), E. Kubièek (klavir in
teorija, violonèelo), N. Kušar (klavir), H. Mascher (violina), Ciril Mohorko (violina), Anica Murgel
(klavir), V. Nerat (otroški pevski teèaj), N. Novotny (klavir), Franc Potoènik (klarinet in kontrabas), Mara
Radova (klavir in solopetje), Rudolf Rakuša (teorija), Inge Reiser (violonèelo), E. Ropas (violina), Marija
Rozman (otroški pevski teèaj), Viktor Schweiger (teorija), A. Skringer (kontrabas), M. Srebre (klavir),
Avgusta Šantel (violina), Sonja Škapin (solopetje), N. Špaèek (violina), Vilko Šušteršiè (otroški pevski
teèaj), Dimitrij Tanèeviæ (kontrabas), Lida Vedral (sluhovne vaje), H. Vesely (violonèelo), Emil Vitek
(trobenta), V. Volovšek (kontrabas), Ema Vrabec (klavir) in Minka Zacherl (otroško petje, dekliški zbor).
Manja Flisar, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) - disertacija. Ljubljana, Akademija
za glasbo, 2008.
83
teoretiène predmete.33 Oton Bajde in dr. Roman Klasinc sta bila tudi uèenca glasbene šole
GM, zato bosta podrobneje predstavljena v nadaljevanju. V šolskem letu 1932/33 je na
šoli pouèeval še violonèelist Èenda Šedlbauer (Letky, Libèice nad Vltavo, Èeška, 31. 5.
1902 – Ljubljana, 17. 3. 1976). Diplomiral je na konservatoriju (1923) in mojstrski šoli
(1926) v Pragi.34 Trojici vidnejših slovenskih skladateljev, Mirku, Pahorju in Vrabcu, se
je kot uèitelj na glasbeni šoli GM pridru il še skladatelj, dirigent in publicist Marjan
Kozina (Novo mesto, 4. 6. 1907 – 19. 6. 1966). Med letoma 1934 in 1938 je na glasbeni
šoli GM pouèeval kompozicijo in klavir, od leta 1936 pa je prevzel posle ravnatelja.
Študiral je na univerzi in konservatoriju v Ljubljani; na Akademiji za glasbo in gledališko
umetnost na Dunaju je leta 1930 diplomiral iz kompozicije (Joseph Marx), na mojstrski
šoli glasbene akademije v Pragi je leta 1931 konèal študij dirigiranja (Nikolai Malko), leta
1932 pa kompozicije (Josef Suk).35 Eno šolsko leto (1921/22) je bila na šoli kot uèiteljica
violine prisotna tudi znana mariborska violinistka Fanika Brandl (Maribor, 18. 7. 1899 –
Maribor, 11. 10. 1999). Violino je študirala na Dunaju (Arnold Rosé) in pri Vaclavu
Humlu na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Kot nadarjena umetnica je veèkrat nastopila v
solistiènih vlogah, posebno pa se je uveljavila kot sposobna komorna glasbenica.36 K
vodilnim in najvidnejšim pedagogom šole GM Maribor je potrebno dodati še imena
uèiteljic, ki so se prav tako pogosto pojavljala v kritikah izvedb na produkcijah.
Najveèkrat, in z dobrimi ocenami, so bile omenjene: uèiteljici klavirja Marija Fin gar (na
šoli zaposlena od leta 1923 do 1941) in Liza Serajnik (zaposlena od 1927 do 1941) ter
uèiteljica solopetja Zora Ropas. Poleg predstavljenih uèiteljev jih je na glasbeni šoli
pouèevalo še petdeset, ki so bili prisotni v razliènih èasovnih obdobjih.37 Iz razredov
omenjenih pedagogov je izšlo kar nekaj uveljavljenih glasbenikov, ki bodo podrobneje
predstavljeni v nadaljevanju besedila.
Uèni naèrti in metode pouèevanja
Temelj organizacije pedagoškega dela izobra evalnih ustanov predstavljajo predpisani
uèni naèrti za posamezne predmete. V ohranjenem arhivskem gradivu mariborske GM
tovrstni dokumenti niso ohranjeni, tako da njihove natanène vsebine ne poznamo.
Predvidevamo lahko, da so bili uèni naèrti oblikovani po zgledu ljubljanske GM. Ta se je v
33 Manica Špendal, »Roman Klasinc«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 89.
34 B. Frelih, »Èenda Šedlbauer«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 11.
35 Primo Kuret, »Marjan Kozina«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 349–350.
36 Manica Špendal, »Nada Jevðenijeviæ–Brandl«, Leksikon jugoslavenske muzike. Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod “Miroslav Krle a”, 1984, str. 268.
37 To so bili: T. Apih (klavir), M. Bajde (rog), Viktor Bajde (violina), N. Balocha (klarinet), N. Barvituozova
(klavir), Filip Bernard (flavta), L. Comelli (violonèelo), J. Èermak (violina), Josip Gonza (harmonika), B.
Gregora (violina), N. Hainau (klavir), N. Hann (klavir), J. Hegedušiè (violina in klavir), Karel Hladky
(klavir, mladinsko petje, enski dijaški zbor), Olga Hladky Horlak (klavir), Albin Horvat (violina), Marija
Kaèerova (klavir), Jo ica Kalc (violina), Pavla Kanc (klavir), N. Kubat (violina), E. Kubièek (klavir in
teorija, violonèelo), N. Kušar (klavir), H. Mascher (violina), Ciril Mohorko (violina), Anica Murgel
(klavir), V. Nerat (otroški pevski teèaj), N. Novotny (klavir), Franc Potoènik (klarinet in kontrabas), Mara
Radova (klavir in solopetje), Rudolf Rakuša (teorija), Inge Reiser (violonèelo), E. Ropas (violina), Marija
Rozman (otroški pevski teèaj), Viktor Schweiger (teorija), A. Skringer (kontrabas), M. Srebre (klavir),
Avgusta Šantel (violina), Sonja Škapin (solopetje), N. Špaèek (violina), Vilko Šušteršiè (otroški pevski
teèaj), Dimitrij Tanèeviæ (kontrabas), Lida Vedral (sluhovne vaje), H. Vesely (violonèelo), Emil Vitek
(trobenta), V. Volovšek (kontrabas), Ema Vrabec (klavir) in Minka Zacherl (otroško petje, dekliški zbor).
Manja Flisar, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) - disertacija. Ljubljana, Akademija
za glasbo, 2008.
83
