Page 95 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 95
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
Zagrebške opere. Njegove pevske odlike so bile: visoki bas, velik obseg, nenavadna moè,
izenaèenost in zvoènost. Nadalje se je odlikoval po izrednem spominu, veliki glasbeni
izobrazbi, bogati muzikalnosti in smislu za interpretacijo. V svoji 40–letni karieri je pel
veè kot 130 opernih vlog in 40 oratorijskih partov, in to v veè kot 3500 nastopih. Kot
pevca so ga odlikovale izredna muzikalnost, velika pevska kultura in posebne igralske
sposobnosti. Bil je posebej znan kot izreden pevec bas-baritonskih vlog v Wagnerjevih
operah. Gostoval je po številnih evropskih in ameriških mestih (Mehika, Brazilija,
Urugvaj, Argentina), pa tudi v Izraelu in Egiptu. Za svoje umetniško delo je dobil številne
nagrade in priznanja.88
Na glasbeno pot je v mariborski GM stopil tudi slavni tenorist, operni in koncertni pevec
Hieronim (Noni) unec (Maribor, 7. 5. 1921– 28. 12. 2004). Solopetja se je uèil pri
profesorici Zori Ropas. Diplomiral je 1949 na AG v Zagrebu. Debitiral je 1947 v Sarajevu
kot Vojvoda v Rigolettu G. Verdija; 1948 do 1981 je bil eden vodilnih pevcev zagrebške
Opere. S svetlim in prodornim lirskim tenorjem ter veliko muzikalnostjo je interpretiral
nekaj 10 vlog iz eleznega repertoarja ter veè kot 300-krat nastopil kot Miæa (Jakov
Gotovac, Ero z onega sveta). Gostoval je v Veliki Britaniji, Avstriji, Grèiji, Italiji, Nemèiji
in Švici.89
Pevcem sledijo inštrumentalisti, katerih glasbena uveljavitev vkljuèuje tako solistièno kot
komorno glasbeno udejanjanje doma in po svetu. Na uspešno glasbeno pot je na glasbeni
šoli mariborske GM stopil violonèelist in pedagog Oton Bajde (Zadar, 20. 1. 1906 –
Maribor, 22. aprila 1993). Prvotno je bil uèenec v razredu violinskega pedagoga Jana
Šlaisa, kasneje pa je obiskoval pouk violonèela pri Emeriku Beranu in L. Comelliju. Študij
violonèela je konèal leta 1933 na konservatoriju v Ljubljani, nato je deloval na eni izmed
mariborskih osnovni šol, ljubljanski gimnaziji in na šoli GM v Mariboru; tu je bil od leta
1938 ravnatelj. Po 2. svetovni vojni je do leta 1962 vodil glasbeno šolo (ni ja in srednja
stopnja) v Mariboru, nato je pouèeval do leta 1966 kot redni profesor na AG v Ljubljani.
Kot solist in komorni violonèelist je bil pred 2. svetovno vojno ena vodilnih osebnosti;
nastopal je v klavirskem triu, v Ljubljanskem godalnem kvartetu ter koncertiral doma in v
tujini (Firence, Gradec, Dunaj) in snemal za radijske postaje. Kot pedagog je zlasti na AG
vzgojil vrsto odliènih slovenskih glasbenikov. Bil je èastni èlan Društva glasbenih
pedagogov Slovenije in Društva glasbenih umetnikov Slovenije.90 Oton Bajde, v
mariborskem in tudi slovenskem glasbenem prostoru pionir v organizacijskem, glasbeno
pedagoškem in umetniškem podroèju, je prejel številne nagrade in priznanja. S
prizadevanji ob ustanovitvi Dr avne glasbene šole v Mariboru (današnja Srednja glasbena
in baletna šola Maribor) leta 1945 in zavzetim pedagoškim delom je nadaljeval tradicijo
GM in postavil trdne temelje nadaljnjemu glasbenemu izobra evanju v mestu.91
88 Krešimir Kovaèeviæ, »Tomislav Neraliæ«, Leksikon jugoslavenske muzike II. Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod, 1974.
89 P. Bedjaniè, »Noni unec«, ES 15, Ljubljana: Mladinska knjiga (1987–2002); Slovenski biografski
leksikon: Zadru na gospodarska banka, (Sazu), 1925–1991.
90 M. Kartin–Duh, »Oton Bajde«, ES 1, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
91 Marjana Šef, Oton Bajde (diplomsko delo), Maribor: Pedagoška fakulteta UM, 2006; Manja Flisar, Sledi
glasbe in plesa. Maribor: Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 2006.
95
Zagrebške opere. Njegove pevske odlike so bile: visoki bas, velik obseg, nenavadna moè,
izenaèenost in zvoènost. Nadalje se je odlikoval po izrednem spominu, veliki glasbeni
izobrazbi, bogati muzikalnosti in smislu za interpretacijo. V svoji 40–letni karieri je pel
veè kot 130 opernih vlog in 40 oratorijskih partov, in to v veè kot 3500 nastopih. Kot
pevca so ga odlikovale izredna muzikalnost, velika pevska kultura in posebne igralske
sposobnosti. Bil je posebej znan kot izreden pevec bas-baritonskih vlog v Wagnerjevih
operah. Gostoval je po številnih evropskih in ameriških mestih (Mehika, Brazilija,
Urugvaj, Argentina), pa tudi v Izraelu in Egiptu. Za svoje umetniško delo je dobil številne
nagrade in priznanja.88
Na glasbeno pot je v mariborski GM stopil tudi slavni tenorist, operni in koncertni pevec
Hieronim (Noni) unec (Maribor, 7. 5. 1921– 28. 12. 2004). Solopetja se je uèil pri
profesorici Zori Ropas. Diplomiral je 1949 na AG v Zagrebu. Debitiral je 1947 v Sarajevu
kot Vojvoda v Rigolettu G. Verdija; 1948 do 1981 je bil eden vodilnih pevcev zagrebške
Opere. S svetlim in prodornim lirskim tenorjem ter veliko muzikalnostjo je interpretiral
nekaj 10 vlog iz eleznega repertoarja ter veè kot 300-krat nastopil kot Miæa (Jakov
Gotovac, Ero z onega sveta). Gostoval je v Veliki Britaniji, Avstriji, Grèiji, Italiji, Nemèiji
in Švici.89
Pevcem sledijo inštrumentalisti, katerih glasbena uveljavitev vkljuèuje tako solistièno kot
komorno glasbeno udejanjanje doma in po svetu. Na uspešno glasbeno pot je na glasbeni
šoli mariborske GM stopil violonèelist in pedagog Oton Bajde (Zadar, 20. 1. 1906 –
Maribor, 22. aprila 1993). Prvotno je bil uèenec v razredu violinskega pedagoga Jana
Šlaisa, kasneje pa je obiskoval pouk violonèela pri Emeriku Beranu in L. Comelliju. Študij
violonèela je konèal leta 1933 na konservatoriju v Ljubljani, nato je deloval na eni izmed
mariborskih osnovni šol, ljubljanski gimnaziji in na šoli GM v Mariboru; tu je bil od leta
1938 ravnatelj. Po 2. svetovni vojni je do leta 1962 vodil glasbeno šolo (ni ja in srednja
stopnja) v Mariboru, nato je pouèeval do leta 1966 kot redni profesor na AG v Ljubljani.
Kot solist in komorni violonèelist je bil pred 2. svetovno vojno ena vodilnih osebnosti;
nastopal je v klavirskem triu, v Ljubljanskem godalnem kvartetu ter koncertiral doma in v
tujini (Firence, Gradec, Dunaj) in snemal za radijske postaje. Kot pedagog je zlasti na AG
vzgojil vrsto odliènih slovenskih glasbenikov. Bil je èastni èlan Društva glasbenih
pedagogov Slovenije in Društva glasbenih umetnikov Slovenije.90 Oton Bajde, v
mariborskem in tudi slovenskem glasbenem prostoru pionir v organizacijskem, glasbeno
pedagoškem in umetniškem podroèju, je prejel številne nagrade in priznanja. S
prizadevanji ob ustanovitvi Dr avne glasbene šole v Mariboru (današnja Srednja glasbena
in baletna šola Maribor) leta 1945 in zavzetim pedagoškim delom je nadaljeval tradicijo
GM in postavil trdne temelje nadaljnjemu glasbenemu izobra evanju v mestu.91
88 Krešimir Kovaèeviæ, »Tomislav Neraliæ«, Leksikon jugoslavenske muzike II. Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod, 1974.
89 P. Bedjaniè, »Noni unec«, ES 15, Ljubljana: Mladinska knjiga (1987–2002); Slovenski biografski
leksikon: Zadru na gospodarska banka, (Sazu), 1925–1991.
90 M. Kartin–Duh, »Oton Bajde«, ES 1, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
91 Marjana Šef, Oton Bajde (diplomsko delo), Maribor: Pedagoška fakulteta UM, 2006; Manja Flisar, Sledi
glasbe in plesa. Maribor: Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 2006.
95
