Page 94 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 94
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Nekoliko prezrta je do danes ostala v Mariboru rojena igralka in pevka z vzdevkom
»dunajski slavèek« Elfie Mayerhofer (Maribor, 15. 3. 1917 – Maria Enzerdorfs (Spodnja
Avstrija), 28. 12. 1992). e kot otrok je v Mariboru sodelovala pri uprizoritvah pravljic in
na cerkvenih koncertih. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je slovita pevka dobila
osnovno glasbeno izobrazbo na glasbeni šoli GM v Mariboru. Zasledimo jo kot
nastopajoèo na šolski produkciji in, s strani kritika Vasilija Mirka, pohvaljeno uèenko
višjega razreda klavirja iz razreda uèiteljice Marije Fin gar ob koncu šolskega leta
1932/3386. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo v Berlinu, na »Sternchen
Konserwatorium« in pri glasbenem pedagogu Fredu Hustleru. Pri petnajstih letih je
debitirala kot Cherubin v Mozartovi Figarovi svatbi. V sezoni 1940/41 je bila kot operetna
pevka anga irana v münchenskem »Theater am Gärtnerplatz«, delovala je tudi v
berlinskem »Metropoltheater«, hkrati pa prièela uspešno kariero filmske igralke. Leta
1942 je z vlogo v filmski komediji Meine frau Teresa postala ljubljenka obèinstva in
naslednje leto posnela film Das Lied der Nachtigall. Leta 1949 je na povabilo dirigenta
Herberta von Karajana v Salzburgu nastopila v Figarovi svatbi ob slavni pevki Marii
Cebotari. Med letoma 1949 in 1956 je delovala prete no v Wiener Volksoper, kjer je
briljirala v vlogi Adele v opereti Netopir, od leta 1946 tudi v Wiener Staatsoper, katere
redna èlanica je bila med letoma 1950 in 1956. Od leta 1957 je bila anga irana v
»Deutsche Oper am Rhein«, gostovala je v Hamburgu, Frankfurtu, Bremnu, Dortmundu
in Wiesbadnu ter prepevala na koncertnih turnejah po vsem svetu. Leta 1972 se je
poslovila od odrskih desk. Bila je najbolj priljubljena interpretinja Johanna Straussa
svojega èasa. Slavo so ji prinesle veèinoma glavne vloge v nemških glasbenih filmih
(Frauen für Golden Hill, Hotel Sacher, Der Vorhang fällt, Das kleine Hofkonzert, Wir
bitten zum Tanz, Das Himmelblaue Abendkleid, Der Puppenspieler, Wiener Melodien,
Höllische Liebe, Anni, Gelibter Lügner, Küssen ist keine Sünd, Verlorene Melodie,
Abschiedsvorstellung, Die Landstreicher, Ein Mann mit Grundsätzen, Musik in Salzburg,
La reine des valses, Das gab’s nur einmal, Madame Pompandour). V svoji bogati karieri
je prejela veliko nagrad, med njimi Zlato èastno odlikovanje de ele Dunaj in Kipec
Johanna Straussa.87
Nesporno je prvo glasbeno izobrazbo na GM pridobil svetovno znan bas-baritonist
Tomislav Neraliæ. Bil je uèenec violinskega oddelka uèitelja Frana Serajnika. Veliko
èasopisnih kritik je prinašalo dobre ocene njegovih nastopov na šolskih produkcijah
mariborske GM. Tomislav Neraliæ, rojen v Karlovcu 9. 12. 1917, je nadaljeval glasbeno
šolanje (solopetje) na Glasbeni akademiji v Zagrebu in diplomiral leta 1941 (Lav
Vrbaniæ). e leta 1939 je v Zagrebški operi debitiral kot redovnik (Giuseppe Verdi, Don
Carlos) in bil takoj anga iran (do 1943). Med letoma 1943 in 1948 je bil èlan dunajske
Dr avne opere, nato se je vrnil v Zagreb, kjer je ostal do leta 1955 in ustvaril številne
operne vloge. Od tega leta je bil solist v berlinski Nemški operi, kjer je leta 1963 dobil
naziv komornega pevca. Vzporedno je bil nekaj èasa èlan Hamburške opere in stalni gost
86 Manja Flisar, »Sezona 1932/33 – Letna šolska produkcija«, Delovanje mariborske Glasbene matice
(1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 172.
87 Czeike, »Elfie Mayerhofer«, Deutsche Biographische Enzyklopädie, Band 7. Ur. Walter Killy, Rudolf
Vierhaus. K. G. Saur, München: K. G. Saur, 1998. Dostopno na spletnih naslovih:
http://de.wikipedia.org/wiki/Elfie_Mayerhofer (obiskano: 13. 11. 2016),
http://www.cyranos.ch/smmaye-d.htm (obiskano: 13. 11. 2016).
94
Nekoliko prezrta je do danes ostala v Mariboru rojena igralka in pevka z vzdevkom
»dunajski slavèek« Elfie Mayerhofer (Maribor, 15. 3. 1917 – Maria Enzerdorfs (Spodnja
Avstrija), 28. 12. 1992). e kot otrok je v Mariboru sodelovala pri uprizoritvah pravljic in
na cerkvenih koncertih. Med raziskavo je bilo ugotovljeno, da je slovita pevka dobila
osnovno glasbeno izobrazbo na glasbeni šoli GM v Mariboru. Zasledimo jo kot
nastopajoèo na šolski produkciji in, s strani kritika Vasilija Mirka, pohvaljeno uèenko
višjega razreda klavirja iz razreda uèiteljice Marije Fin gar ob koncu šolskega leta
1932/3386. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo v Berlinu, na »Sternchen
Konserwatorium« in pri glasbenem pedagogu Fredu Hustleru. Pri petnajstih letih je
debitirala kot Cherubin v Mozartovi Figarovi svatbi. V sezoni 1940/41 je bila kot operetna
pevka anga irana v münchenskem »Theater am Gärtnerplatz«, delovala je tudi v
berlinskem »Metropoltheater«, hkrati pa prièela uspešno kariero filmske igralke. Leta
1942 je z vlogo v filmski komediji Meine frau Teresa postala ljubljenka obèinstva in
naslednje leto posnela film Das Lied der Nachtigall. Leta 1949 je na povabilo dirigenta
Herberta von Karajana v Salzburgu nastopila v Figarovi svatbi ob slavni pevki Marii
Cebotari. Med letoma 1949 in 1956 je delovala prete no v Wiener Volksoper, kjer je
briljirala v vlogi Adele v opereti Netopir, od leta 1946 tudi v Wiener Staatsoper, katere
redna èlanica je bila med letoma 1950 in 1956. Od leta 1957 je bila anga irana v
»Deutsche Oper am Rhein«, gostovala je v Hamburgu, Frankfurtu, Bremnu, Dortmundu
in Wiesbadnu ter prepevala na koncertnih turnejah po vsem svetu. Leta 1972 se je
poslovila od odrskih desk. Bila je najbolj priljubljena interpretinja Johanna Straussa
svojega èasa. Slavo so ji prinesle veèinoma glavne vloge v nemških glasbenih filmih
(Frauen für Golden Hill, Hotel Sacher, Der Vorhang fällt, Das kleine Hofkonzert, Wir
bitten zum Tanz, Das Himmelblaue Abendkleid, Der Puppenspieler, Wiener Melodien,
Höllische Liebe, Anni, Gelibter Lügner, Küssen ist keine Sünd, Verlorene Melodie,
Abschiedsvorstellung, Die Landstreicher, Ein Mann mit Grundsätzen, Musik in Salzburg,
La reine des valses, Das gab’s nur einmal, Madame Pompandour). V svoji bogati karieri
je prejela veliko nagrad, med njimi Zlato èastno odlikovanje de ele Dunaj in Kipec
Johanna Straussa.87
Nesporno je prvo glasbeno izobrazbo na GM pridobil svetovno znan bas-baritonist
Tomislav Neraliæ. Bil je uèenec violinskega oddelka uèitelja Frana Serajnika. Veliko
èasopisnih kritik je prinašalo dobre ocene njegovih nastopov na šolskih produkcijah
mariborske GM. Tomislav Neraliæ, rojen v Karlovcu 9. 12. 1917, je nadaljeval glasbeno
šolanje (solopetje) na Glasbeni akademiji v Zagrebu in diplomiral leta 1941 (Lav
Vrbaniæ). e leta 1939 je v Zagrebški operi debitiral kot redovnik (Giuseppe Verdi, Don
Carlos) in bil takoj anga iran (do 1943). Med letoma 1943 in 1948 je bil èlan dunajske
Dr avne opere, nato se je vrnil v Zagreb, kjer je ostal do leta 1955 in ustvaril številne
operne vloge. Od tega leta je bil solist v berlinski Nemški operi, kjer je leta 1963 dobil
naziv komornega pevca. Vzporedno je bil nekaj èasa èlan Hamburške opere in stalni gost
86 Manja Flisar, »Sezona 1932/33 – Letna šolska produkcija«, Delovanje mariborske Glasbene matice
(1919 – 1948) – disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 172.
87 Czeike, »Elfie Mayerhofer«, Deutsche Biographische Enzyklopädie, Band 7. Ur. Walter Killy, Rudolf
Vierhaus. K. G. Saur, München: K. G. Saur, 1998. Dostopno na spletnih naslovih:
http://de.wikipedia.org/wiki/Elfie_Mayerhofer (obiskano: 13. 11. 2016),
http://www.cyranos.ch/smmaye-d.htm (obiskano: 13. 11. 2016).
94
