Page 92 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 92
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
pri doseganju zastavljenih ciljev. Na podlagi preteklih dogajanj je najverjetneje gradil
strategijo, kako se lotiti tako zbora, odbora in predsednika GM, kar je privedlo do
uspešnega in intenzivnega sodelovanja. Kozinov prispevek, ki ga je v štirih letih vnesel v
delovanje šole, in zasluge za vsestranski razcvet GM je te ko strniti. e ob prihodu v GM
je poudarjal potrebo po izpopolnitvi in razširitvi GM. Uresnièeval jo je z obuditvijo
mladinskega zbora in orkestra, z uvedbo pouka kromatiène harmonike, kontrabasa, pihal,
intonacije, harmonije in solopetja, z uvedbo razrednih izpitov, organizacijo šolskega
arhiva in izdajo šolskega Poroèila, ki je poleg produkcij predstavljalo najveèje
propagandno sredstvo šole.77 S pomoèjo predsednika GM Rudolfa Ravnika je zasnoval
novo obliko šolskih produkcij, nadalje definiral ukrepe, ki naj bi pripeljali do veèje
discipline v ansamblih in izdelal koncept koncertnega delovanja GM. Produkcije uèencev
so v èasu Kozinovega ravnateljevanja glasbeni šoli postopoma vraèale ugled, kakršnega je
ta imela v Topièevem in Hladkovem èasu. V zadnjem Kozinovem šolskem letu (1937/38)
v GM je število uèencev naraslo na 252. Spomnimo, da jih je ob njegovem prihodu bilo
114, nato 174 in 242.78 Posebej korenito se je lotil razširjanja glasbene vzgoje med otroki
in mladostniki ter javnega seznanjanja širšega kroga ljudi.79 Da bi mogli prikazati
diapazon Kozinovih zaslug, moremo organizacijskemu delu dodati še umetniško, ki bo
obravnavano v naslednjem poglavju. Tudi Kozinovemu odhodu iz GM so naposled
botrovala nesoglasja s pevci in odborniki GM.80 Slednji so, ne da bi ga obvestili, sklenili,
da ne bodo veè nastavljali ravnatelja šole, ampak le šolskega vodjo.
Kot šolskega vodjo so v šolskem letu 1938/39 imenovali Otona Bajdeta, uèitelja
violonèela in teorije ter dirigenta mladinskega orkestra in vodje pripravljalnega teèaja.
Nekdanji uèenec glasbene šole GM Maribor, ki je zakljuèil študij na ljubljanskem
konservatoriju, je od Kozine prevzel dobro organizirano in uspešno izobra evalno
ustanovo. Posebnih sprememb in novosti v èasu Bajdetovega vodenja šole ni zaslediti.
Poudariti je potrebno še dejstvo, da je Bajde vodil le šolo in tako prekinil dolgoletno
prakso kadrovanja ene osebe za vodjo glasbene šole, zbora in orkestra GM. Ustanova si je
s produkcijami, posebej ob 100-letnici rojstva Èajkovskega, še naprej utrjevala ugled in
potrjevala nujnost svojega obstoja.81 al je njeno delo v letu 1938/39 najprej zmotila
odpoved prostorov, s èimer ji je grozilo, da za svoje dejavnosti ne bo imela strehe nad
glavo, in naposled nemška okupacija.
Uveljavljeni glasbeniki iz vrst uèencev GM Maribor
Glasbeno-izobra evalne dose ke mariborske GM dokonèno potrjujejo doma in v tujini
uveljavljeni glasbeniki. Nekdanji uèenci so postali priznani umetniki – solisti, èlani
orkestrov in glasbenih ustanov doma in drugod, mnogi pa so se posvetili pedagoškemu
delu na glasbenih in drugih šolah. Njihovo uspešno pot so tlakovali številni uèitelji, ki so s
predanim delom in strokovnostjo tvorno prispevali k razvoju mnogih talentiranih ter
77 Poroèilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM (4. julij 1936). PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3.
78 Poroèilo ob šolskem letu 1937–1938, GM Maribor 1937, str. 3–7.
79 Manja Flisar, »Sezona 1936/37 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 221–224.
80 Prav tam. Sezona 1937/38 – Odhod Marjana Kozine, str. 241–244.
81 Prav tam. Sezona 1939/40 – Proslava 100-letnice rojstva Petra I. Èajkovskega, str. 263, 264.
92
pri doseganju zastavljenih ciljev. Na podlagi preteklih dogajanj je najverjetneje gradil
strategijo, kako se lotiti tako zbora, odbora in predsednika GM, kar je privedlo do
uspešnega in intenzivnega sodelovanja. Kozinov prispevek, ki ga je v štirih letih vnesel v
delovanje šole, in zasluge za vsestranski razcvet GM je te ko strniti. e ob prihodu v GM
je poudarjal potrebo po izpopolnitvi in razširitvi GM. Uresnièeval jo je z obuditvijo
mladinskega zbora in orkestra, z uvedbo pouka kromatiène harmonike, kontrabasa, pihal,
intonacije, harmonije in solopetja, z uvedbo razrednih izpitov, organizacijo šolskega
arhiva in izdajo šolskega Poroèila, ki je poleg produkcij predstavljalo najveèje
propagandno sredstvo šole.77 S pomoèjo predsednika GM Rudolfa Ravnika je zasnoval
novo obliko šolskih produkcij, nadalje definiral ukrepe, ki naj bi pripeljali do veèje
discipline v ansamblih in izdelal koncept koncertnega delovanja GM. Produkcije uèencev
so v èasu Kozinovega ravnateljevanja glasbeni šoli postopoma vraèale ugled, kakršnega je
ta imela v Topièevem in Hladkovem èasu. V zadnjem Kozinovem šolskem letu (1937/38)
v GM je število uèencev naraslo na 252. Spomnimo, da jih je ob njegovem prihodu bilo
114, nato 174 in 242.78 Posebej korenito se je lotil razširjanja glasbene vzgoje med otroki
in mladostniki ter javnega seznanjanja širšega kroga ljudi.79 Da bi mogli prikazati
diapazon Kozinovih zaslug, moremo organizacijskemu delu dodati še umetniško, ki bo
obravnavano v naslednjem poglavju. Tudi Kozinovemu odhodu iz GM so naposled
botrovala nesoglasja s pevci in odborniki GM.80 Slednji so, ne da bi ga obvestili, sklenili,
da ne bodo veè nastavljali ravnatelja šole, ampak le šolskega vodjo.
Kot šolskega vodjo so v šolskem letu 1938/39 imenovali Otona Bajdeta, uèitelja
violonèela in teorije ter dirigenta mladinskega orkestra in vodje pripravljalnega teèaja.
Nekdanji uèenec glasbene šole GM Maribor, ki je zakljuèil študij na ljubljanskem
konservatoriju, je od Kozine prevzel dobro organizirano in uspešno izobra evalno
ustanovo. Posebnih sprememb in novosti v èasu Bajdetovega vodenja šole ni zaslediti.
Poudariti je potrebno še dejstvo, da je Bajde vodil le šolo in tako prekinil dolgoletno
prakso kadrovanja ene osebe za vodjo glasbene šole, zbora in orkestra GM. Ustanova si je
s produkcijami, posebej ob 100-letnici rojstva Èajkovskega, še naprej utrjevala ugled in
potrjevala nujnost svojega obstoja.81 al je njeno delo v letu 1938/39 najprej zmotila
odpoved prostorov, s èimer ji je grozilo, da za svoje dejavnosti ne bo imela strehe nad
glavo, in naposled nemška okupacija.
Uveljavljeni glasbeniki iz vrst uèencev GM Maribor
Glasbeno-izobra evalne dose ke mariborske GM dokonèno potrjujejo doma in v tujini
uveljavljeni glasbeniki. Nekdanji uèenci so postali priznani umetniki – solisti, èlani
orkestrov in glasbenih ustanov doma in drugod, mnogi pa so se posvetili pedagoškemu
delu na glasbenih in drugih šolah. Njihovo uspešno pot so tlakovali številni uèitelji, ki so s
predanim delom in strokovnostjo tvorno prispevali k razvoju mnogih talentiranih ter
77 Poroèilo za 1. sejo šolskega kuratorija šole GM (4. julij 1936). PAM Maribor, Fond GM Maribor, AŠ 3.
78 Poroèilo ob šolskem letu 1937–1938, GM Maribor 1937, str. 3–7.
79 Manja Flisar, »Sezona 1936/37 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 221–224.
80 Prav tam. Sezona 1937/38 – Odhod Marjana Kozine, str. 241–244.
81 Prav tam. Sezona 1939/40 – Proslava 100-letnice rojstva Petra I. Èajkovskega, str. 263, 264.
92
