Page 90 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 90
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
je bil predlog zavrnjen.70 Kriza mariborske GM, ki jo je pre ivljala med letoma 1933 in
1936, ko sta vzporedno delovali »Hladkova« in glasbena šola GM, se je torej pripravljala
e veliko prej.71 Zanimivo je k temu spomniti, da se je leto dni po Hladkovem prihodu v
GM (natanèneje v šolskem letu 1926/27) pevski zbor »odloèil za centralizacijo v društvu«
in tako prenehal biti samostojna enota GM (samostojni enoti sta bili tudi glasbena šola in
orkester). Te so bile do leta 1926 podrejene glavnemu odboru le v pomembnejših reèeh.
Naposled je torej pevski zbor odloèil, da »se izvrši centralizacija, da se moèi bolj strnejo in
da dobi delovanje enotnejši znaèaj«, in si s tem pridobil moè nad odloèanjem v vseh
pogledih.72
Hladkovi skrhani odnosi s pevskim zborom in posledièno odborom GM so naposled
privedli do njegove »odcepitve« od GM in odhoda iz društva. Poraja se vprašanje, ali so
Hladkovi naèrti z reorganizacijo glasbene šole bili res tako nesmiselni. S tovrstnimi
spremembami je namreè soglašal ves uèiteljski zbor, ki je na glasbeni šoli pouèeval v
šolskem letu 1932/33 (Marija Fin gar, Josip Hladek Bohinjski, Vasilij Mirk, Karol Pahor,
Fran Serajnik, Liza Serajnik, Viktor Schweiger, Lidija Vedral ter Ema in Ubald Vrabec).
Pobudo za osamosvojitev glasbene šole bi naj na predlog Vasilija Mirka spro il celotni
uèiteljski zbor, in sicer na podlagi tovrstne vzpodbude s strani Ministrstva prosvete, ne pa
sam Hladek. Prav neverjeten se nadalje zdi podatek, da vseh osem let Hladek kot ravnatelj
šole ni bil pozvan niti k eni seji glavnega odbora GM, èeprav bi moral biti navzoè na vsaki.
Dogajanja tako la je razumemo kot samovoljno in nesistematièno delovanje glavnega
odbora GM, katerega veèina èlanov je prihajala iz vrst pevskega zbora.73 Razumljiva in
pomenljiva se naposled zdi tudi Mirkova odloèitev, da v sezoni 1933/34 sestopi z mesta
zborovodje.
Zaèasni vodja glasbene šole GM je po Hladkovem odhodu postal skladatelj Ubald Vrabec,
uèitelj violine in namestnik umetniškega vodje pevskega zbora. Organizacijska zmeda, ki
je glasbeno šolo zajela med letoma 1933 in 1936, ni bila posebej vzpodbudna za
nemoteno izobra evalno in umetniško delovanje GM. Vrabec je tako prevzel mesto vodje,
katerega osnovna naloga je bila le organizacija osnovnega dela v šoli, za višje cilje pa ta
èas najbr ni bil prav ugoden. Dogajanja v zvezi z glasbeno šolo so njeno delovanje
zaznamovala do te mere, da so se v odboru GM porodila razmišljanja o spremennjenih
pravilih GM. Šoli je bila po novem dana mo nost preureditve, naèrt le-te pa je predvideval
osnovanje posebnega nadzornega odbora, v katerega bi bili imenovani predstavniki
prosvetnega ministrstva, banovine in obèine ter predstavniki iz vrst èlanstva in staršev.
Nadzorni odbor bi tako imel svetovalno pravico, o sklepih pa bi dokonèno odloèal odbor
70 Kot najmoènejši in najvplivnejši èlen GM Maribor, ki je narekoval ustroj in delovanje celotne GM, tudi
imenovanja in odstavitve ravnateljev in umetniških vodij, se je skozi zgodovino GM kazal njen pevski
zbor. Najverjetneje zaradi javne izpostavljenosti, ki mu je nudila naklonjenost in privr enost
Mariborèanov, finanène neodvisnosti in zaradi velike številènosti ter dokaj trdne koherentnosti pevcev, ki
so predstavljali tudi velik del èlanstva GM.
71 Manja Flisar, »Sezona 1933/34 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 178–187.
72 »Obèni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Tabor l. 7, št. 277 (7. 12. 1926), str. 1, 2.
73 Manja Flisar, »Sezona 1933/34 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 178–187.
90
je bil predlog zavrnjen.70 Kriza mariborske GM, ki jo je pre ivljala med letoma 1933 in
1936, ko sta vzporedno delovali »Hladkova« in glasbena šola GM, se je torej pripravljala
e veliko prej.71 Zanimivo je k temu spomniti, da se je leto dni po Hladkovem prihodu v
GM (natanèneje v šolskem letu 1926/27) pevski zbor »odloèil za centralizacijo v društvu«
in tako prenehal biti samostojna enota GM (samostojni enoti sta bili tudi glasbena šola in
orkester). Te so bile do leta 1926 podrejene glavnemu odboru le v pomembnejših reèeh.
Naposled je torej pevski zbor odloèil, da »se izvrši centralizacija, da se moèi bolj strnejo in
da dobi delovanje enotnejši znaèaj«, in si s tem pridobil moè nad odloèanjem v vseh
pogledih.72
Hladkovi skrhani odnosi s pevskim zborom in posledièno odborom GM so naposled
privedli do njegove »odcepitve« od GM in odhoda iz društva. Poraja se vprašanje, ali so
Hladkovi naèrti z reorganizacijo glasbene šole bili res tako nesmiselni. S tovrstnimi
spremembami je namreè soglašal ves uèiteljski zbor, ki je na glasbeni šoli pouèeval v
šolskem letu 1932/33 (Marija Fin gar, Josip Hladek Bohinjski, Vasilij Mirk, Karol Pahor,
Fran Serajnik, Liza Serajnik, Viktor Schweiger, Lidija Vedral ter Ema in Ubald Vrabec).
Pobudo za osamosvojitev glasbene šole bi naj na predlog Vasilija Mirka spro il celotni
uèiteljski zbor, in sicer na podlagi tovrstne vzpodbude s strani Ministrstva prosvete, ne pa
sam Hladek. Prav neverjeten se nadalje zdi podatek, da vseh osem let Hladek kot ravnatelj
šole ni bil pozvan niti k eni seji glavnega odbora GM, èeprav bi moral biti navzoè na vsaki.
Dogajanja tako la je razumemo kot samovoljno in nesistematièno delovanje glavnega
odbora GM, katerega veèina èlanov je prihajala iz vrst pevskega zbora.73 Razumljiva in
pomenljiva se naposled zdi tudi Mirkova odloèitev, da v sezoni 1933/34 sestopi z mesta
zborovodje.
Zaèasni vodja glasbene šole GM je po Hladkovem odhodu postal skladatelj Ubald Vrabec,
uèitelj violine in namestnik umetniškega vodje pevskega zbora. Organizacijska zmeda, ki
je glasbeno šolo zajela med letoma 1933 in 1936, ni bila posebej vzpodbudna za
nemoteno izobra evalno in umetniško delovanje GM. Vrabec je tako prevzel mesto vodje,
katerega osnovna naloga je bila le organizacija osnovnega dela v šoli, za višje cilje pa ta
èas najbr ni bil prav ugoden. Dogajanja v zvezi z glasbeno šolo so njeno delovanje
zaznamovala do te mere, da so se v odboru GM porodila razmišljanja o spremennjenih
pravilih GM. Šoli je bila po novem dana mo nost preureditve, naèrt le-te pa je predvideval
osnovanje posebnega nadzornega odbora, v katerega bi bili imenovani predstavniki
prosvetnega ministrstva, banovine in obèine ter predstavniki iz vrst èlanstva in staršev.
Nadzorni odbor bi tako imel svetovalno pravico, o sklepih pa bi dokonèno odloèal odbor
70 Kot najmoènejši in najvplivnejši èlen GM Maribor, ki je narekoval ustroj in delovanje celotne GM, tudi
imenovanja in odstavitve ravnateljev in umetniških vodij, se je skozi zgodovino GM kazal njen pevski
zbor. Najverjetneje zaradi javne izpostavljenosti, ki mu je nudila naklonjenost in privr enost
Mariborèanov, finanène neodvisnosti in zaradi velike številènosti ter dokaj trdne koherentnosti pevcev, ki
so predstavljali tudi velik del èlanstva GM.
71 Manja Flisar, »Sezona 1933/34 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 178–187.
72 »Obèni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Tabor l. 7, št. 277 (7. 12. 1926), str. 1, 2.
73 Manja Flisar, »Sezona 1933/34 – Glasbena šola«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) –
disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 178–187.
90
