Page 93 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 93
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
prizadevnih uèencev. Te ko bi bilo izpostaviti prav vse, ki so se predali glasbeni
umetnosti in sooblikovali slovenski pa tudi evropski kulturni prostor, nekatere pa kljub
temu velja imenovati. Prve glasbene korake in tovrstno osnovno izobrazbo, v veliki meri
odloèilno za nadaljnje uspešno delo na poustvarjalnem podroèju, so na GM Maribor
pridobili umetniki in umetnice, katerih število ni veliko, njihovi uspehi pa so veè kot
pomenljivi.
Marica Lubej (Brnice, Braunitzen, 20. 3. 1902 – Maribor 9. 2. 1983), sopranistka, operna
in operetna pevka, je glasbeno šolanje zaèela pri Oskarju Devu kot pevka v zboru GM v
Mariboru. V sezoni 1919/20 je postala èlanica opernega zbora mariborskega gledališèa in
po 3 letih tudi solistka. Uveljavila se je predvsem v operetnih vlogah; pela je tudi v
Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Najveèji uspeh je imela z naslovno vlogo v opereti Mala
Floramye I. Tijardoviæa. Po letu 1945 je bila nekaj èasa anga irana v Osijeku, nato se je
vrnila v Maribor. Tu je nastopila v številnih opernih vlogah, ki jih je pevsko in muzikalno
preprièljivo oblikovala: Èo-Èo-San (Giaccomo Puccini, Madame Butterfly), Marinka
(Bedøich Smetana, Prodana Nevesta), Mimi (Giaccomo Puccini, La Bohème), Djula
(Jakov Gotovac, Ero z onega sveta), Morana (Jakov Gotovac, Morana).82 Leta 1930 je
sodelovala pri snemanju nemškega zvoènega filma Das Lied ist aus s takrat zelo
priljubljenim filmskim igralcem Ernstom Verebesom.83
V Budkovièevi razpravi Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem je med bivšimi uèenci
in uèenkami omenjena tudi sopranistka, operna in koncertna pevka Erika Druzoviè.
Rodila se je 1. junija 1911 v Mariboru v znani glasbeni dru ini. Diplomirala je iz solopetja
na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Gostovala je v številnih operah (Berlin, Hamburg,
München, Milano, Rim, Neapelj, Benetke, Genova, Antwerpen, Haag, Amsterdam,
Dunaj, Bern itd.) in oblikovala vrsto pomembnih opernih in operetnih vlog: D ula (J.
Gotovac, Ero z onega sveta), Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba), Violletta Cavallini
(E. Cálmán, Vijolica z Montmartra), Hana Glawari (F. Lehar, Vesela vdova). Po letu 1945
je delovala v Sarajevu kot pedagoginja in re iserka. Ne moremo z gotovostjo trditi, da je
po vsej Evropi znana pevka Erika Druzoviè obiskovala glasbeno šolo GM, mogoèe pa je
domnevati, saj se je v delovanje ustanove aktivno vkljuèeval njen oèe Hinko Druzoviè.
Tudi enciklopedije, knji ne izdaje in èasopisne objave, ki zajemajo pevkino ivljenjsko in
umetniško delovanje, ne navajajo samih zaèetkov njenega glasbenega šolanja.84 Nekoliko
jasnejšo sliko dobimo ob prebiranju èasopisnega èlanka èasnika Veèer. Novinarki je
pevka leta 1986 dejala, da ju je z bratom (kasneje profesorjem glasbe v Gradcu) po
predmetniku glasbene šole uèil kar oèe sam.85 Tako ne moremo z gotovostjo trditi, da si je
Druzovièeva prva glasbena znanja pridobivala prav na šoli GM. Pevkine kasnejše velike
uspehe pa gre tesno povezati z uspešnim pedagoškim delom njenega oèeta, ki ga je
prenašal tudi na uèence glasbene šole GM.
82 Manica Špendal, »Marica Lubej«, ES 6, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
83 J. Turk, »Od Fjorda do Druzovièeve«, Veèer l. 42, št.196 (23. 8. 1986), str. 23. Dostopno na spletnem
naslovu: http://www.cyranos.ch/smvere-d.htm (obiskano: 13. 11. 2016).
84 Primo Kuret, »Erika Druzoviè«, Sto slovenskih opernih zvezd, Ljubljana: Prešernova dru ba, 2005.
85 Melita Hajnšek Forstneriè, » enska z desetimi potnimi listi«, Veèer l. 42, št. 178 (2. 8. 1986), str. 23.
93
prizadevnih uèencev. Te ko bi bilo izpostaviti prav vse, ki so se predali glasbeni
umetnosti in sooblikovali slovenski pa tudi evropski kulturni prostor, nekatere pa kljub
temu velja imenovati. Prve glasbene korake in tovrstno osnovno izobrazbo, v veliki meri
odloèilno za nadaljnje uspešno delo na poustvarjalnem podroèju, so na GM Maribor
pridobili umetniki in umetnice, katerih število ni veliko, njihovi uspehi pa so veè kot
pomenljivi.
Marica Lubej (Brnice, Braunitzen, 20. 3. 1902 – Maribor 9. 2. 1983), sopranistka, operna
in operetna pevka, je glasbeno šolanje zaèela pri Oskarju Devu kot pevka v zboru GM v
Mariboru. V sezoni 1919/20 je postala èlanica opernega zbora mariborskega gledališèa in
po 3 letih tudi solistka. Uveljavila se je predvsem v operetnih vlogah; pela je tudi v
Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Najveèji uspeh je imela z naslovno vlogo v opereti Mala
Floramye I. Tijardoviæa. Po letu 1945 je bila nekaj èasa anga irana v Osijeku, nato se je
vrnila v Maribor. Tu je nastopila v številnih opernih vlogah, ki jih je pevsko in muzikalno
preprièljivo oblikovala: Èo-Èo-San (Giaccomo Puccini, Madame Butterfly), Marinka
(Bedøich Smetana, Prodana Nevesta), Mimi (Giaccomo Puccini, La Bohème), Djula
(Jakov Gotovac, Ero z onega sveta), Morana (Jakov Gotovac, Morana).82 Leta 1930 je
sodelovala pri snemanju nemškega zvoènega filma Das Lied ist aus s takrat zelo
priljubljenim filmskim igralcem Ernstom Verebesom.83
V Budkovièevi razpravi Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem je med bivšimi uèenci
in uèenkami omenjena tudi sopranistka, operna in koncertna pevka Erika Druzoviè.
Rodila se je 1. junija 1911 v Mariboru v znani glasbeni dru ini. Diplomirala je iz solopetja
na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Gostovala je v številnih operah (Berlin, Hamburg,
München, Milano, Rim, Neapelj, Benetke, Genova, Antwerpen, Haag, Amsterdam,
Dunaj, Bern itd.) in oblikovala vrsto pomembnih opernih in operetnih vlog: D ula (J.
Gotovac, Ero z onega sveta), Suzana (W. A. Mozart, Figarova svatba), Violletta Cavallini
(E. Cálmán, Vijolica z Montmartra), Hana Glawari (F. Lehar, Vesela vdova). Po letu 1945
je delovala v Sarajevu kot pedagoginja in re iserka. Ne moremo z gotovostjo trditi, da je
po vsej Evropi znana pevka Erika Druzoviè obiskovala glasbeno šolo GM, mogoèe pa je
domnevati, saj se je v delovanje ustanove aktivno vkljuèeval njen oèe Hinko Druzoviè.
Tudi enciklopedije, knji ne izdaje in èasopisne objave, ki zajemajo pevkino ivljenjsko in
umetniško delovanje, ne navajajo samih zaèetkov njenega glasbenega šolanja.84 Nekoliko
jasnejšo sliko dobimo ob prebiranju èasopisnega èlanka èasnika Veèer. Novinarki je
pevka leta 1986 dejala, da ju je z bratom (kasneje profesorjem glasbe v Gradcu) po
predmetniku glasbene šole uèil kar oèe sam.85 Tako ne moremo z gotovostjo trditi, da si je
Druzovièeva prva glasbena znanja pridobivala prav na šoli GM. Pevkine kasnejše velike
uspehe pa gre tesno povezati z uspešnim pedagoškim delom njenega oèeta, ki ga je
prenašal tudi na uèence glasbene šole GM.
82 Manica Špendal, »Marica Lubej«, ES 6, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
83 J. Turk, »Od Fjorda do Druzovièeve«, Veèer l. 42, št.196 (23. 8. 1986), str. 23. Dostopno na spletnem
naslovu: http://www.cyranos.ch/smvere-d.htm (obiskano: 13. 11. 2016).
84 Primo Kuret, »Erika Druzoviè«, Sto slovenskih opernih zvezd, Ljubljana: Prešernova dru ba, 2005.
85 Melita Hajnšek Forstneriè, » enska z desetimi potnimi listi«, Veèer l. 42, št. 178 (2. 8. 1986), str. 23.
93
