Page 97 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 97
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
Die konzertante Klaviersatztechnik seit Liszt. V letih 1935-1941 je pouèeval klavir na šoli
GM v Mariboru, 1941-1944 na Visoki šoli za glasbeno vzgojo v Eggenbergu pri Gradcu,
1946-1972 pa na Srednji glasbeni šoli in PA (1960-1963) v Mariboru. Kot pianist je
nastopal solistièno in s simfoniènimi orkestri v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju;
sodeloval je tudi v Mariborskem triu. Krstno je izvedel mnoge slovenske klavirske
skladbe.96
Zabele ke v Opravilnem zapisniku GM97 nam prièajo, da je glasbeno šolo GM obiskovala
tudi klavirska pedagoginja Darinka Bernetiè (Gorica, 14. 3. 1925). Klavirske igre se je
uèila v Mariboru pri Ervini Ropas in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani (Janko Ravnik,
Jadviga Štrukelj Po enel). Diplomirala je leta 1953 na Akademiji za glasbo (Andrej
Trost). Izpopolnjevala se je pri Yvonne Loriod v Parizu. Zaposlena je bila kot klavirski
pedagog v Ljubljani. Na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje je osnovala
eksperimentalni razred z izvirno pedagoško metodo, ki se je opirala na sodobne dose ke
klavirske tehnike, a brez delitve na tehnièno in muzikalno izobra evanje. Bernetièeva je
avtorica neposredne pedagoške metode, ki izvira iz glasbenih lastnosti kompozicije,
medtem ko tehnièno obvladovanje klavirske igre temelji na kompozicijskem stavku, brez
etud in drugih samostojnih tehniènih vaj. V skladu s tem je izbirala skladbe, ki so primerne
za uèenèevo sposobnost razumevanja, ter spodbujala improvizacijo in ustvarjalnost. Po
teh naèelih je napisala Klavirski uèbenik in sestavila zbirko skladb svojih uèencev.98
Med uèenci GM zasledimo še veliko slovensko dirigentsko ime. Prva glasbena znanja si je
v Mariboru pridobival v Evropi in posebej Argentini priznan dirigent in pedagog Drago
Mario Šijanec, psevdonim Mariano Drago (Pulj, 18. 12. 1907 – Buenos Aires, 2.11.
1986). Kritike produkcij mariborske GM ga omenjajo med letoma 1919 in 1925. Bil je
nadvse uspešen uèenec violine v razredu ravnatelja Frana Topièa, kar dokazujejo odliène
ocene njegovih izvajanj. Osnove njegove glasbene vzgoje v glasbeni šoli GM so bile na
trdnih temeljih, kar potrjuje njegovo nadaljnje šolanje na konservatoriju v Pragi, kjer je
leta 1932 diplomiral iz dirigiranja, kompozicije in viole. V letih 1932–1935 se je
izpopolnjeval v Parizu, nato je bil v letih 1935–1945 dirigent radijskega orkestra v
Ljubljani. Leta 1947 se je naselil v Argentini in postal stalni dirigent v gledališèu Teatro
Argentino v La Plati; tu je ostal 32 let in leta 1954 na univerzi ustanovil katedro za
dirigiranje, prvo v Ju ni Ameriki, se uveljavil kot pedagog in prejel naziv èastnega
profesorja. V letih 1957–1974 je bil stalni dirigent mestnega simfoniènega orkestra v
Buenos Airesu ter gostoval v Argentini in Evropi. Leta 1952 je ustanovil Mozarteum
Argentino, najuglednejšo argentinsko ustanovo za izvajanje Mozartovih del. Šijanec je
tudi komponiral (baleta Ptiè samo iv in Srednjeveška ljubezen, ok. 1927) in zbiral ljudsko
glasbo. V Argentini je bil ustvarjalni èlan Slovenske kulturne akcije, priredil pa je tudi veè
slovenskih in argentinskih ljudskih pesmi za slovenske pevske zbore.99
96 Manica Špendal, »Roman Klasinc«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
97 Opravilni zapisnik GM (23.09.1937 – 31.03.1941), Pokrajinski arhiv Maribor, Fond Glasbena matica
Maribor, AŠ 4.
98 Katarina Bedina, »Darinka Bernetiè«, Muzièka enciklopedija. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski
zavod, 1977.
99 Edo Škulj, »Drago Mario Šijanec«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.
97
Die konzertante Klaviersatztechnik seit Liszt. V letih 1935-1941 je pouèeval klavir na šoli
GM v Mariboru, 1941-1944 na Visoki šoli za glasbeno vzgojo v Eggenbergu pri Gradcu,
1946-1972 pa na Srednji glasbeni šoli in PA (1960-1963) v Mariboru. Kot pianist je
nastopal solistièno in s simfoniènimi orkestri v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju;
sodeloval je tudi v Mariborskem triu. Krstno je izvedel mnoge slovenske klavirske
skladbe.96
Zabele ke v Opravilnem zapisniku GM97 nam prièajo, da je glasbeno šolo GM obiskovala
tudi klavirska pedagoginja Darinka Bernetiè (Gorica, 14. 3. 1925). Klavirske igre se je
uèila v Mariboru pri Ervini Ropas in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani (Janko Ravnik,
Jadviga Štrukelj Po enel). Diplomirala je leta 1953 na Akademiji za glasbo (Andrej
Trost). Izpopolnjevala se je pri Yvonne Loriod v Parizu. Zaposlena je bila kot klavirski
pedagog v Ljubljani. Na Zavodu za glasbeno in baletno izobra evanje je osnovala
eksperimentalni razred z izvirno pedagoško metodo, ki se je opirala na sodobne dose ke
klavirske tehnike, a brez delitve na tehnièno in muzikalno izobra evanje. Bernetièeva je
avtorica neposredne pedagoške metode, ki izvira iz glasbenih lastnosti kompozicije,
medtem ko tehnièno obvladovanje klavirske igre temelji na kompozicijskem stavku, brez
etud in drugih samostojnih tehniènih vaj. V skladu s tem je izbirala skladbe, ki so primerne
za uèenèevo sposobnost razumevanja, ter spodbujala improvizacijo in ustvarjalnost. Po
teh naèelih je napisala Klavirski uèbenik in sestavila zbirko skladb svojih uèencev.98
Med uèenci GM zasledimo še veliko slovensko dirigentsko ime. Prva glasbena znanja si je
v Mariboru pridobival v Evropi in posebej Argentini priznan dirigent in pedagog Drago
Mario Šijanec, psevdonim Mariano Drago (Pulj, 18. 12. 1907 – Buenos Aires, 2.11.
1986). Kritike produkcij mariborske GM ga omenjajo med letoma 1919 in 1925. Bil je
nadvse uspešen uèenec violine v razredu ravnatelja Frana Topièa, kar dokazujejo odliène
ocene njegovih izvajanj. Osnove njegove glasbene vzgoje v glasbeni šoli GM so bile na
trdnih temeljih, kar potrjuje njegovo nadaljnje šolanje na konservatoriju v Pragi, kjer je
leta 1932 diplomiral iz dirigiranja, kompozicije in viole. V letih 1932–1935 se je
izpopolnjeval v Parizu, nato je bil v letih 1935–1945 dirigent radijskega orkestra v
Ljubljani. Leta 1947 se je naselil v Argentini in postal stalni dirigent v gledališèu Teatro
Argentino v La Plati; tu je ostal 32 let in leta 1954 na univerzi ustanovil katedro za
dirigiranje, prvo v Ju ni Ameriki, se uveljavil kot pedagog in prejel naziv èastnega
profesorja. V letih 1957–1974 je bil stalni dirigent mestnega simfoniènega orkestra v
Buenos Airesu ter gostoval v Argentini in Evropi. Leta 1952 je ustanovil Mozarteum
Argentino, najuglednejšo argentinsko ustanovo za izvajanje Mozartovih del. Šijanec je
tudi komponiral (baleta Ptiè samo iv in Srednjeveška ljubezen, ok. 1927) in zbiral ljudsko
glasbo. V Argentini je bil ustvarjalni èlan Slovenske kulturne akcije, priredil pa je tudi veè
slovenskih in argentinskih ljudskih pesmi za slovenske pevske zbore.99
96 Manica Špendal, »Roman Klasinc«, ES 5, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
97 Opravilni zapisnik GM (23.09.1937 – 31.03.1941), Pokrajinski arhiv Maribor, Fond Glasbena matica
Maribor, AŠ 4.
98 Katarina Bedina, »Darinka Bernetiè«, Muzièka enciklopedija. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski
zavod, 1977.
99 Edo Škulj, »Drago Mario Šijanec«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.
97
