Page 91 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 91
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
GM.74 Omenjene organizacijske spremembe pa niso bile v skladu z zahtevami Ministrstva
za prosveto, ki je elelo, da bi se glasbena šola popolnoma loèila od društva. Odbor se je
prito il na dr avni svet in utemeljeval dejstva o nerazdru ljivosti šole in društva.
Spremembo društvenih pravil je zavrnila tudi banska uprava. V vrtincu dogajanj sta
medtem odstopila in prekinila sodelovanje z GM njen dolgoletni predsednik Josip
Tominšek (predsednik je bil 12 let) ter podpredsednik in predsednik pevskega zbora Janko
Arnuš. Slednji je odstop preklical in nadalje sodeloval z GM.75 Morebiti lahko njuna
odstopa razumemo tudi kot priznanje krivde, da v korist društva nista napravila veè ali
dovolj.
Zgovorna je tudi Mirkova ocena šolske produkcije junija 1935, kjer sprva zapiše, da
pogreša, kot e leta prej, pevske toèke, pa tudi mladinsko petje v zboru. Menil je, da bi šola
morala ponuditi pouk solopetja. Nadalje je izrazil mnenje, da so uèenci pokazali toliko
tehniènega in glasbenega znanja, da bi se na nastopih lahko predstavili tudi s komorno
glasbo. Opozoril je še na šolski orkester, v katerega je bilo potrebno pritegniti èim veèje
število uèencev. Spomnimo na tem mestu, da je v Topièevem èasu obiskovalo dijaški
orkester 24 uèencev, v Hladkovem èasu 42, v šolskem letu pa je število zdrsnilo na
skromnih 12. Najmanj našteto bi po Mirkovem mnenju spadalo v okvir delovanja
glasbene šole, èe bi elela postati vodilna glasbena šola v Mariboru. Mirkovo pisanje je
tako dokaz, da je šola izgubljala svoj ugled. Opozoril je tudi na slab obisk prireditev in
dodal, da uèenci v Ljubljani in drugod nastopajo pred polnimi dvoranami. Pomenljivo je
zapisal, da je tudi mnogo takih, »ki vidijo javen izraz Glasbene Matice le v njenem
pevskem zboru«, kar je oznaèil za zgrešeno, saj je poleg pevskega zbora glavno kulturno
poslanstvo vršila prav glasbena šola. Sklenil je, da je delovanje glasbene šole zato vredno
najveè pozornosti, »z njo je treba raèunati kot s èiniteljem najveèje va nosti za kulturni
razvoj našega ivlja!«76
Delovanje mariborske GM se je ponovno uredilo, ko je umetniško vodstvo pevskega
zbora in orkestra ter pouk klavirja, teorije in kompozicije septembra 1935 prevzel Marjan
Kozina. Klavrno stanje glasbene šole GM ga je najverjetneje kaj kmalu napeljalo na misli
o ravnateljevanju, posebej zato, ker je bil Ubald Vrabec namešèen le kot zaèasni vodja.
Leto in pol po prihodu v Mariboru je Kozini uspelo zasesti še polo aj prvega mo a
glasbene šole. Kadrovska rešitev je bila takšna kot v èasu Topièa in prvih štirih Hladkovih
letih v GM, ko je umetniški vodja obeh ansamblov bil tudi ravnatelj glasbene šole. Èe
pregledamo dogajanja v celotni GM, je hkratno vodenje izobra evalne in umetniške
dejavnosti rodilo uspehe. Morda tudi zato, ker je vodja obeh imel mo nost zavzeti polo aj
posrednika njunih odnosov. Prviè so bili ti naèeti, ko je pevski zbor prešel iz Hladkovih
rok v Mirkove, s tem pa je bila pretrgana vez med šolo in pevskim zborom, ki je
predstavljal glavnino odbornikov GM. Kozina se je naèrtov s celotno GM lotil
premišljeno. Bilo je nekaj zaèetnih te av s pevskim zborom, a ne takšnih, ki bi ga ovirali
74 »Redni letni obèni zbor Glasbene Matice«, Mariborski veèernik Jutra l. 8, št. 152 (9. 7. 1934), str. 3;
»Obèni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Slovenec l. 62 (9. 7. 1934); »15 Jahre ‘Glasbena Matica’«,
Marburger Zeitung l. 74, št. 153 (10. 7. 1934), str. 4.
75 Manja Flisar, »Sezona 1934/35«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) – disertacija,
Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 198.
76 Prav tam. Sezona 1934/35 – Glasbena šola, str. 201, 202.
91
GM.74 Omenjene organizacijske spremembe pa niso bile v skladu z zahtevami Ministrstva
za prosveto, ki je elelo, da bi se glasbena šola popolnoma loèila od društva. Odbor se je
prito il na dr avni svet in utemeljeval dejstva o nerazdru ljivosti šole in društva.
Spremembo društvenih pravil je zavrnila tudi banska uprava. V vrtincu dogajanj sta
medtem odstopila in prekinila sodelovanje z GM njen dolgoletni predsednik Josip
Tominšek (predsednik je bil 12 let) ter podpredsednik in predsednik pevskega zbora Janko
Arnuš. Slednji je odstop preklical in nadalje sodeloval z GM.75 Morebiti lahko njuna
odstopa razumemo tudi kot priznanje krivde, da v korist društva nista napravila veè ali
dovolj.
Zgovorna je tudi Mirkova ocena šolske produkcije junija 1935, kjer sprva zapiše, da
pogreša, kot e leta prej, pevske toèke, pa tudi mladinsko petje v zboru. Menil je, da bi šola
morala ponuditi pouk solopetja. Nadalje je izrazil mnenje, da so uèenci pokazali toliko
tehniènega in glasbenega znanja, da bi se na nastopih lahko predstavili tudi s komorno
glasbo. Opozoril je še na šolski orkester, v katerega je bilo potrebno pritegniti èim veèje
število uèencev. Spomnimo na tem mestu, da je v Topièevem èasu obiskovalo dijaški
orkester 24 uèencev, v Hladkovem èasu 42, v šolskem letu pa je število zdrsnilo na
skromnih 12. Najmanj našteto bi po Mirkovem mnenju spadalo v okvir delovanja
glasbene šole, èe bi elela postati vodilna glasbena šola v Mariboru. Mirkovo pisanje je
tako dokaz, da je šola izgubljala svoj ugled. Opozoril je tudi na slab obisk prireditev in
dodal, da uèenci v Ljubljani in drugod nastopajo pred polnimi dvoranami. Pomenljivo je
zapisal, da je tudi mnogo takih, »ki vidijo javen izraz Glasbene Matice le v njenem
pevskem zboru«, kar je oznaèil za zgrešeno, saj je poleg pevskega zbora glavno kulturno
poslanstvo vršila prav glasbena šola. Sklenil je, da je delovanje glasbene šole zato vredno
najveè pozornosti, »z njo je treba raèunati kot s èiniteljem najveèje va nosti za kulturni
razvoj našega ivlja!«76
Delovanje mariborske GM se je ponovno uredilo, ko je umetniško vodstvo pevskega
zbora in orkestra ter pouk klavirja, teorije in kompozicije septembra 1935 prevzel Marjan
Kozina. Klavrno stanje glasbene šole GM ga je najverjetneje kaj kmalu napeljalo na misli
o ravnateljevanju, posebej zato, ker je bil Ubald Vrabec namešèen le kot zaèasni vodja.
Leto in pol po prihodu v Mariboru je Kozini uspelo zasesti še polo aj prvega mo a
glasbene šole. Kadrovska rešitev je bila takšna kot v èasu Topièa in prvih štirih Hladkovih
letih v GM, ko je umetniški vodja obeh ansamblov bil tudi ravnatelj glasbene šole. Èe
pregledamo dogajanja v celotni GM, je hkratno vodenje izobra evalne in umetniške
dejavnosti rodilo uspehe. Morda tudi zato, ker je vodja obeh imel mo nost zavzeti polo aj
posrednika njunih odnosov. Prviè so bili ti naèeti, ko je pevski zbor prešel iz Hladkovih
rok v Mirkove, s tem pa je bila pretrgana vez med šolo in pevskim zborom, ki je
predstavljal glavnino odbornikov GM. Kozina se je naèrtov s celotno GM lotil
premišljeno. Bilo je nekaj zaèetnih te av s pevskim zborom, a ne takšnih, ki bi ga ovirali
74 »Redni letni obèni zbor Glasbene Matice«, Mariborski veèernik Jutra l. 8, št. 152 (9. 7. 1934), str. 3;
»Obèni zbor Glasbene Matice v Mariboru«, Slovenec l. 62 (9. 7. 1934); »15 Jahre ‘Glasbena Matica’«,
Marburger Zeitung l. 74, št. 153 (10. 7. 1934), str. 4.
75 Manja Flisar, »Sezona 1934/35«, Delovanje mariborske Glasbene matice (1919 – 1948) – disertacija,
Ljubljana: Akademija za glasbo, 2008, str. 198.
76 Prav tam. Sezona 1934/35 – Glasbena šola, str. 201, 202.
91
