Page 96 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 96
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Prva glasbena znanja si je na GM pridobival doma in v tujini uspešen fagotist Ivan Turšiè
(Maribor, 26. 2. 1914 – Beograd, 8. 12. 1983). Med letoma 1919 in 1933 je obiskoval
pouk klavirja pri profesorici Lizi Serajnik (prvo leto pri Horakovi). Iz poroèil s šolskih
produkcij izvemo, da je sodil med najuspešnejše uèence mariborske GM. V letih 1933 –
36 je nato študiral klavir (Janko Ravnik) in fagot (Josip Pokorny) na konservatoriju v
Ljubljani in tam leta 1973 tudi absolviral na PF, 1938 pa je diplomiral iz študija fagota na
GA v Zagrebu (J. Je ek). Izpopolnjeval se je v Strasbourgu (P. Kleiber, 1938, 1951). Od
1938 je deloval v Beogradu v orkestrih opere in filharmonije, od 1946 tudi kot redni
profesor na Glasbeni Akademiji. Bil je med vodilnimi fagotisti povojnega èasa in je
koncertiral v jugoslovanskih in evropskih glasbenih središèih. Izvajal je mnoga solistièna
in komorna dela za fagot slovenskih in jugoslovanskih skladateljev (krstne izvedbe del
Uroša Kreka, Primo a Ramovša, Alojza Srebotnjaka, Lucijana Marije Škerjanca).
Deloval je tudi v komornih skupinah (beograjski pihalni trio in kvintet) in kot dirigent
orkestrov v posebnih zasedbah za pihala in trobila v Beogradu in Ljubljani.92
Prav tako se je na GM, v razredu Ubalda Vrabca, zaèel uèiti igre violine Slavko Zimšek
(Maribor, 2. 3. 1928). Srednješolski študij je zakljuèil leta 1952 pri Tarasu Poljancu na
Dr avni glasbeni šoli v Mariboru. Leta 1957 je diplomiral na ljubljanski AG v razredu
prof. Leona Pfeiferja in nato postal koncertni mojster takratnega orkestra Radia Ljubljana,
današnjih Simfonikov RTV Slovenija. Leta 1958 je zakljuèil podiplomski študij in se
nadalje udele eval številnih mednarodnih teèajev. Pri Simfonikih RTV Slovenija je igral
kot violinist (od 1957), kot koncertni mojster in solist pa med letoma 1959 in 1993. Kot
solist je nastopal v Nemèiji, Avstriji in Italiji ter bil redni gost slovenske glasbene scene.
Ustanovil je Slovenski godalni kvartet (1968 – 1980) in z njim odigral preko 50
koncertov, vodil Koroški godalni kvartet, sodeloval v orkestru Slovenskih solistov, v
zagrebškem Komornem orkestru, v orkestru bivše Jugoslovanske radiodifuzije ter
Komornem orkestru RTV Ljubljana oziroma Slovenija. e v èasu študija je pouèeval
violino na KUD Jo e Hermanko v Mariboru, v Ljubljani pa na GŠ Šentvid. Veè desetletij
je pouèeval na SGBŠ v Ljubljani in vzgojil preko 30 diplomantov violine. Bil je èlan
mnogih domaèih in tujih irij. Na AG v Ljubljani je sprva deloval kot višji predavatelj (od
1992), leta 1997 pa je bil izvoljen v docenta za violino, komorno in orkestralno igro. Med
nagradami velja omeniti jugoslovanski Red Republike z bronastim vencem (1989),
Bettetovo nagrado DGUS (1998) in Škerjanèevo priznanje SGBŠ (2000).93
Med bivše uèence mariborske GM lahko štejemo tudi pianista in pedagoga dr. Romana
Klasinca (Pragersko 16. 7. 1907 – Maribor, 17. 7. 1990). Potrditev zelo kratkotrajne
prisotnosti v GM dobimo v pianistovi zapušèini.94 V skrbno vodenem seznamu nastopov
in koncertov zasledimo šolsko produkcijo GM Maribor, na kateri je Klasinc junija 1920
nastopil z Jensenovo Etudo.95 Študij klavirja je nato konèal leta 1929 na Akademiji za
glasbo in gledališko umetnost na Dunaju in 1934 doktoriral na dunajski FF z disertacijo
92 Fr. B., »Ivan Turšiè«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002; Slovenski biografski leksikon. Ljubljana:
Zadru na gospodarska banka, 1925–1991, str. 255, 256.
93 Franc Kri nar, Tihomir Pinter, »Slavko Zimšek«, Sto slovenskih glasbenikov. Ljubljana: Prešernova
dru ba, 2002.
94 Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
95 Programmbuch 1. Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
96
Prva glasbena znanja si je na GM pridobival doma in v tujini uspešen fagotist Ivan Turšiè
(Maribor, 26. 2. 1914 – Beograd, 8. 12. 1983). Med letoma 1919 in 1933 je obiskoval
pouk klavirja pri profesorici Lizi Serajnik (prvo leto pri Horakovi). Iz poroèil s šolskih
produkcij izvemo, da je sodil med najuspešnejše uèence mariborske GM. V letih 1933 –
36 je nato študiral klavir (Janko Ravnik) in fagot (Josip Pokorny) na konservatoriju v
Ljubljani in tam leta 1973 tudi absolviral na PF, 1938 pa je diplomiral iz študija fagota na
GA v Zagrebu (J. Je ek). Izpopolnjeval se je v Strasbourgu (P. Kleiber, 1938, 1951). Od
1938 je deloval v Beogradu v orkestrih opere in filharmonije, od 1946 tudi kot redni
profesor na Glasbeni Akademiji. Bil je med vodilnimi fagotisti povojnega èasa in je
koncertiral v jugoslovanskih in evropskih glasbenih središèih. Izvajal je mnoga solistièna
in komorna dela za fagot slovenskih in jugoslovanskih skladateljev (krstne izvedbe del
Uroša Kreka, Primo a Ramovša, Alojza Srebotnjaka, Lucijana Marije Škerjanca).
Deloval je tudi v komornih skupinah (beograjski pihalni trio in kvintet) in kot dirigent
orkestrov v posebnih zasedbah za pihala in trobila v Beogradu in Ljubljani.92
Prav tako se je na GM, v razredu Ubalda Vrabca, zaèel uèiti igre violine Slavko Zimšek
(Maribor, 2. 3. 1928). Srednješolski študij je zakljuèil leta 1952 pri Tarasu Poljancu na
Dr avni glasbeni šoli v Mariboru. Leta 1957 je diplomiral na ljubljanski AG v razredu
prof. Leona Pfeiferja in nato postal koncertni mojster takratnega orkestra Radia Ljubljana,
današnjih Simfonikov RTV Slovenija. Leta 1958 je zakljuèil podiplomski študij in se
nadalje udele eval številnih mednarodnih teèajev. Pri Simfonikih RTV Slovenija je igral
kot violinist (od 1957), kot koncertni mojster in solist pa med letoma 1959 in 1993. Kot
solist je nastopal v Nemèiji, Avstriji in Italiji ter bil redni gost slovenske glasbene scene.
Ustanovil je Slovenski godalni kvartet (1968 – 1980) in z njim odigral preko 50
koncertov, vodil Koroški godalni kvartet, sodeloval v orkestru Slovenskih solistov, v
zagrebškem Komornem orkestru, v orkestru bivše Jugoslovanske radiodifuzije ter
Komornem orkestru RTV Ljubljana oziroma Slovenija. e v èasu študija je pouèeval
violino na KUD Jo e Hermanko v Mariboru, v Ljubljani pa na GŠ Šentvid. Veè desetletij
je pouèeval na SGBŠ v Ljubljani in vzgojil preko 30 diplomantov violine. Bil je èlan
mnogih domaèih in tujih irij. Na AG v Ljubljani je sprva deloval kot višji predavatelj (od
1992), leta 1997 pa je bil izvoljen v docenta za violino, komorno in orkestralno igro. Med
nagradami velja omeniti jugoslovanski Red Republike z bronastim vencem (1989),
Bettetovo nagrado DGUS (1998) in Škerjanèevo priznanje SGBŠ (2000).93
Med bivše uèence mariborske GM lahko štejemo tudi pianista in pedagoga dr. Romana
Klasinca (Pragersko 16. 7. 1907 – Maribor, 17. 7. 1990). Potrditev zelo kratkotrajne
prisotnosti v GM dobimo v pianistovi zapušèini.94 V skrbno vodenem seznamu nastopov
in koncertov zasledimo šolsko produkcijo GM Maribor, na kateri je Klasinc junija 1920
nastopil z Jensenovo Etudo.95 Študij klavirja je nato konèal leta 1929 na Akademiji za
glasbo in gledališko umetnost na Dunaju in 1934 doktoriral na dunajski FF z disertacijo
92 Fr. B., »Ivan Turšiè«, ES 13, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002; Slovenski biografski leksikon. Ljubljana:
Zadru na gospodarska banka, 1925–1991, str. 255, 256.
93 Franc Kri nar, Tihomir Pinter, »Slavko Zimšek«, Sto slovenskih glasbenikov. Ljubljana: Prešernova
dru ba, 2002.
94 Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
95 Programmbuch 1. Rokopisna zapušèina Romana Klasinca. Hrani sin Tomislav Klasinc.
96
