Page 98 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 98
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Posebej predstavljenim glasbenikom, uèencem glasbene šole GM Maribor, je potrebno
dodati še nekaj imen. Ta so se, v najveèji meri proti koncu delovanja medvojne GM,
velikokrat pojavljala na sporedih produkcij in bila ocenjena z dobro kritiko. Po
zakljuèenih študijih so kot inštrumentalisti in zlasti pedagogi uspešno delovali naslednji
bivši uèenci GM Maribor: Vlado Po ar, Jo e Šalamun, Ivan Pal, Filip Bernard, Dragica
Rakuša, Anton Zapletal, Cvetana Miheliè in drugi.
Sklep
Uvedba slovenskega šolstva in uprave ter vzgon slovenskih kulturnih prizadevanj sta po
letu 1918 ustvarila razmere za uveljavljanje slovenske kulture tudi v Mariboru. Takrat so
snovalci poprevratne mariborske kulturne zgodovine zaèeli zapolnjevati praznino, ki je
nastala zaradi ukinitve nekaterih nemških organizacij. Eno takih je bilo društvo
Philharmonischer Verein, ki je do prenehanja delovanja (1918) skrbelo za sistematièno
glasbeno vzgojo in umetniško glasbeno ivljenje prebivalcev mesta. Z ustanovitvijo
Glasbene matice Maribor, ki je s podobno organiziranostjo (glasbena šola, orkester,
pevski zbor) nasledila delo omenjenega društva, je bila zapolnjena izobra evalna in
kulturna vrzel glasbenega Maribora.
Z izobra evanjem velikega števila glasbenikov je Glasbena Matica Maribor bistveno
segla v reševanje problematike glasbene izobra enosti in posledièno koncertne dejavnosti
v tem delu Slovenije. Njena glasbena šola je bistveno poveèala število glasbenih uèiteljev,
obenem pa je vzgajala mariborsko koncertno obèinstvo. Da je delo bilo sistematièno in
kakovostno zastavljeno, moremo utemeljevati s prisotnostjo takrat najpomembnejši
mariborskih glasbenikov (Hinko Druzoviè, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog),
ki so si zamislili organizacijo šole po evropskem vzoru. Ko skušamo povzeti prizadevanja
mariborske GM, ki jih je kazala na izobra evalnem podroèju, moramo upoštevati stvarne
dru bene in politiène razmere, kakor tudi nezadostnost slovenske in splošne kulturne
tradicije Maribora. Potrebno je poudariti pomanjkanje usposobljenih kadrov in denarnih
sredstev, ki je nemalokrat zanetilo nesoglasja znotraj društva. Upoštevati je potrebno
te ave s prostori, ki so bili vseskozi pretesni, ob koncu 30-ih let pa odpovedani. Kljub
temu je šola GM Maribor v slovenskem prostoru zasedla mesto uglednega zavoda.
Literatura
15 Jahre »Glasbena Matica«. Marburger Zeitung l. 74, št. 153 (10. 7. 1934).
Ajlec, R., Mušiè, M. 1971. Franjo Serajnik. SBL III (1960 – 1971). Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1960–1971.«
B. Fr. 2002. Ivan Turšiè. ES 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bedina, Katarina. 1977. Darinka Bernetiè. Muzièka enciklopedija. Zagreb:
Jugoslavenski leksikografski zavod.
Bedjaniè, P. 2002. Noni unec. ES 15. Ljubljana: Mladinska knjiga (1987–2002).
98
Posebej predstavljenim glasbenikom, uèencem glasbene šole GM Maribor, je potrebno
dodati še nekaj imen. Ta so se, v najveèji meri proti koncu delovanja medvojne GM,
velikokrat pojavljala na sporedih produkcij in bila ocenjena z dobro kritiko. Po
zakljuèenih študijih so kot inštrumentalisti in zlasti pedagogi uspešno delovali naslednji
bivši uèenci GM Maribor: Vlado Po ar, Jo e Šalamun, Ivan Pal, Filip Bernard, Dragica
Rakuša, Anton Zapletal, Cvetana Miheliè in drugi.
Sklep
Uvedba slovenskega šolstva in uprave ter vzgon slovenskih kulturnih prizadevanj sta po
letu 1918 ustvarila razmere za uveljavljanje slovenske kulture tudi v Mariboru. Takrat so
snovalci poprevratne mariborske kulturne zgodovine zaèeli zapolnjevati praznino, ki je
nastala zaradi ukinitve nekaterih nemških organizacij. Eno takih je bilo društvo
Philharmonischer Verein, ki je do prenehanja delovanja (1918) skrbelo za sistematièno
glasbeno vzgojo in umetniško glasbeno ivljenje prebivalcev mesta. Z ustanovitvijo
Glasbene matice Maribor, ki je s podobno organiziranostjo (glasbena šola, orkester,
pevski zbor) nasledila delo omenjenega društva, je bila zapolnjena izobra evalna in
kulturna vrzel glasbenega Maribora.
Z izobra evanjem velikega števila glasbenikov je Glasbena Matica Maribor bistveno
segla v reševanje problematike glasbene izobra enosti in posledièno koncertne dejavnosti
v tem delu Slovenije. Njena glasbena šola je bistveno poveèala število glasbenih uèiteljev,
obenem pa je vzgajala mariborsko koncertno obèinstvo. Da je delo bilo sistematièno in
kakovostno zastavljeno, moremo utemeljevati s prisotnostjo takrat najpomembnejši
mariborskih glasbenikov (Hinko Druzoviè, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog),
ki so si zamislili organizacijo šole po evropskem vzoru. Ko skušamo povzeti prizadevanja
mariborske GM, ki jih je kazala na izobra evalnem podroèju, moramo upoštevati stvarne
dru bene in politiène razmere, kakor tudi nezadostnost slovenske in splošne kulturne
tradicije Maribora. Potrebno je poudariti pomanjkanje usposobljenih kadrov in denarnih
sredstev, ki je nemalokrat zanetilo nesoglasja znotraj društva. Upoštevati je potrebno
te ave s prostori, ki so bili vseskozi pretesni, ob koncu 30-ih let pa odpovedani. Kljub
temu je šola GM Maribor v slovenskem prostoru zasedla mesto uglednega zavoda.
Literatura
15 Jahre »Glasbena Matica«. Marburger Zeitung l. 74, št. 153 (10. 7. 1934).
Ajlec, R., Mušiè, M. 1971. Franjo Serajnik. SBL III (1960 – 1971). Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1960–1971.«
B. Fr. 2002. Ivan Turšiè. ES 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bedina, Katarina. 1977. Darinka Bernetiè. Muzièka enciklopedija. Zagreb:
Jugoslavenski leksikografski zavod.
Bedjaniè, P. 2002. Noni unec. ES 15. Ljubljana: Mladinska knjiga (1987–2002).
98
