Page 104 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 104
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Uvod
V splošnem šolstvu je postalo inkluzivno izobra evanje leta 1996 uzakonjena pravica z
Zakonom o osnovni šoli, sprejeti Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, leta
2000, pa je spro il mo nost integracije uèencev s posebnimi potrebami v redne
izobra evalne programe, v okviru prilagojenih programov in programov z dodatno
strokovno pomoèjo. Primerjava urejenosti uèencev s posebnimi potrebami znotraj
nacionalnih dokumentov za osnovnošolsko izobra evanje (ZOsn, 1996; ZUOPP, 2000;
ZOsn-UPB3, 2006; ZOsn-H, 2011; ZUOPP-1, 2011) in izobra evanje v glasbenem
šolstvu ka e, da uèenci s posebnimi potrebami v nacionalnih dokumentih za glasbeno
šolstvo niso opredeljeni in posebej obravnavani. Delovanje glasbenega šolstva, ki v svojih
izhodišèih temelji na principih splošnega šolstva, je urejeno z Zakonom o glasbenih šolah
(ZGla, 2000, 2006). Omenjeni zakon, v primerjavi z Zakonom o osnovni šoli
(ZOsn-UPB3, 2006; ZOsn-H, 2011), ne opredeljuje in obravnava skupine uèencev s
posebnimi potrebami. Posebej je v njem opredeljena skupina nadarjenih in nadpovpreèno
nadarjenih uèencev, ki od leta 2012 dalje veè ne sodijo v skupino uèencev s posebnimi
potrebami.1 Zveza slovenskih glasbenih šol kot krovno zdru enje javnih in zasebnih
glasbenih šol, konservatorijev in glasbenih šol iz zamejstva, je od leta 1991 (ZSGŠ, b.d.)
èlanica Evropske zveze glasbenih šol (EMU, 1999). Tako slovensko glasbeno šolstvo pri
regulaciji izvajanja izobra evanja povzema naèela Splošne deklaracije èlovekovih pravic
– Weimarsko deklaracijo, Konvencijo o otrokovih pravicah (OZN) in manifest Music
makes people – Music schools in Europe (2003), ki so skupni dokumenti vseh èlanic
Evropske zveze glasbenih šol (EMU). Omenjeni dokumenti poudarjajo enake mo nosti
izobra evanja kot temeljno èlovekovo pravico, glasba pa je izpostavljena kot vrednota in
sredstvo pri ustvarjalnem izra anju in celostnem razvoju posameznika. Statistièni podatki
(EMU, 2015) ka ejo, da 68% evropskih dr av uresnièuje inkluzivno izobra evanje v
glasbenem šolstvu,2 med naštetimi dr avami Slovenija ni uvršèena. V nasprotju z
navedenimi dejstvi je zaznati vse veèje te nje in potrebe po ustreznih pedagoških in
didaktiènih pristopih pri omenjeni skupini v slovenskem glasbenem šolstvu. Tudi rezultati
raziskave, ki je bila opravljena med uèitelji predmeta nauk o glasbi (N = 42), so pokazali,
da se kar 60 % uèiteljev vsako šolsko leto sreèuje z uèenci s specifiènimi uènimi te avami:
z motnjo disleksije (27 %), z motnjo dispraksije in disgrafije (14 %) in motnjo diskalkulije
(10%). Ob tem je 27 % uèiteljev poroèalo tudi o skupini uèencev z motnjami na podroèju
pozornosti in hiperaktivnosti, ki sicer ne sodijo v skupino specifiènih te av (Zadnik, Habe,
2018). Ovire na podroèju izobra evanja omenjene skupine izhajajo tudi iz slabe
komunikacije s starši otrok, ki pogosto, kljub izdanim odloèbam o strokovnem mnenju ter
doloèitvam in usmeritvam dela s posamezniki, oblikovanih in sprejetih na Zavodu
Republike Slovenije za šolstvo, o tem ne poroèajo uèiteljem v glasbeni šoli. Zaradi
odsotnosti strokovnih in socialnih slu b, uèitelji nimajo ustrezne podpore pri
prepoznavanju, reševanju in iskanju pedagoških in didaktiènih pristopov pri
1 Vse do leta 2012 so bili nadarjeni uèenci v Zakonu za osnovno šolo opredeljeni kot ena izmed kategorij
skupine uèencev s posebnimi potrebami (ZOsn-UPB3, 2006; ZOsn-H, 2011).
2 V omenjeno skupino sodijo: Avstrija, Èeška, Danska, Estonija, Ferski otoki, Finska, Nemèija,
Mad arska, Italija (posamezne regije), Lihtenštajn, Nizozemska, Poljska (posamezne regije), Srbija,
Slovaška, Španija (posamezne regije), Švedska, Švica (EMU, 2015).
102
Uvod
V splošnem šolstvu je postalo inkluzivno izobra evanje leta 1996 uzakonjena pravica z
Zakonom o osnovni šoli, sprejeti Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, leta
2000, pa je spro il mo nost integracije uèencev s posebnimi potrebami v redne
izobra evalne programe, v okviru prilagojenih programov in programov z dodatno
strokovno pomoèjo. Primerjava urejenosti uèencev s posebnimi potrebami znotraj
nacionalnih dokumentov za osnovnošolsko izobra evanje (ZOsn, 1996; ZUOPP, 2000;
ZOsn-UPB3, 2006; ZOsn-H, 2011; ZUOPP-1, 2011) in izobra evanje v glasbenem
šolstvu ka e, da uèenci s posebnimi potrebami v nacionalnih dokumentih za glasbeno
šolstvo niso opredeljeni in posebej obravnavani. Delovanje glasbenega šolstva, ki v svojih
izhodišèih temelji na principih splošnega šolstva, je urejeno z Zakonom o glasbenih šolah
(ZGla, 2000, 2006). Omenjeni zakon, v primerjavi z Zakonom o osnovni šoli
(ZOsn-UPB3, 2006; ZOsn-H, 2011), ne opredeljuje in obravnava skupine uèencev s
posebnimi potrebami. Posebej je v njem opredeljena skupina nadarjenih in nadpovpreèno
nadarjenih uèencev, ki od leta 2012 dalje veè ne sodijo v skupino uèencev s posebnimi
potrebami.1 Zveza slovenskih glasbenih šol kot krovno zdru enje javnih in zasebnih
glasbenih šol, konservatorijev in glasbenih šol iz zamejstva, je od leta 1991 (ZSGŠ, b.d.)
èlanica Evropske zveze glasbenih šol (EMU, 1999). Tako slovensko glasbeno šolstvo pri
regulaciji izvajanja izobra evanja povzema naèela Splošne deklaracije èlovekovih pravic
– Weimarsko deklaracijo, Konvencijo o otrokovih pravicah (OZN) in manifest Music
makes people – Music schools in Europe (2003), ki so skupni dokumenti vseh èlanic
Evropske zveze glasbenih šol (EMU). Omenjeni dokumenti poudarjajo enake mo nosti
izobra evanja kot temeljno èlovekovo pravico, glasba pa je izpostavljena kot vrednota in
sredstvo pri ustvarjalnem izra anju in celostnem razvoju posameznika. Statistièni podatki
(EMU, 2015) ka ejo, da 68% evropskih dr av uresnièuje inkluzivno izobra evanje v
glasbenem šolstvu,2 med naštetimi dr avami Slovenija ni uvršèena. V nasprotju z
navedenimi dejstvi je zaznati vse veèje te nje in potrebe po ustreznih pedagoških in
didaktiènih pristopih pri omenjeni skupini v slovenskem glasbenem šolstvu. Tudi rezultati
raziskave, ki je bila opravljena med uèitelji predmeta nauk o glasbi (N = 42), so pokazali,
da se kar 60 % uèiteljev vsako šolsko leto sreèuje z uèenci s specifiènimi uènimi te avami:
z motnjo disleksije (27 %), z motnjo dispraksije in disgrafije (14 %) in motnjo diskalkulije
(10%). Ob tem je 27 % uèiteljev poroèalo tudi o skupini uèencev z motnjami na podroèju
pozornosti in hiperaktivnosti, ki sicer ne sodijo v skupino specifiènih te av (Zadnik, Habe,
2018). Ovire na podroèju izobra evanja omenjene skupine izhajajo tudi iz slabe
komunikacije s starši otrok, ki pogosto, kljub izdanim odloèbam o strokovnem mnenju ter
doloèitvam in usmeritvam dela s posamezniki, oblikovanih in sprejetih na Zavodu
Republike Slovenije za šolstvo, o tem ne poroèajo uèiteljem v glasbeni šoli. Zaradi
odsotnosti strokovnih in socialnih slu b, uèitelji nimajo ustrezne podpore pri
prepoznavanju, reševanju in iskanju pedagoških in didaktiènih pristopov pri
1 Vse do leta 2012 so bili nadarjeni uèenci v Zakonu za osnovno šolo opredeljeni kot ena izmed kategorij
skupine uèencev s posebnimi potrebami (ZOsn-UPB3, 2006; ZOsn-H, 2011).
2 V omenjeno skupino sodijo: Avstrija, Èeška, Danska, Estonija, Ferski otoki, Finska, Nemèija,
Mad arska, Italija (posamezne regije), Lihtenštajn, Nizozemska, Poljska (posamezne regije), Srbija,
Slovaška, Španija (posamezne regije), Švedska, Švica (EMU, 2015).
102
