Page 112 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 112
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
uèiteljevim navodilom. Pri uèencih 5 in 7 smo opazili, da je bila pozornost na podajanje
uèiteljevih navodil in nalog tesno povezana z uèno motivacijo in interesom za dane
naloge, pri uèencu 1, ki je bil notranje motiviran in sta se stopnji pozornosti in
koncentracije tekom opazovanj zvišali, pa smo kljub opisanemu dejstvu še vedno opa ali,
kar je poroèal tudi sam uèenec, nihanja na teh podroèjih pri NGL. Najmanj realno se je
samoocenil uèenec 2, saj je tekom celotnega obdobja opazovanj poroèal, da z lahkoto sledi
navodilom. Pri tem uèencu smo opazili pozitivni porast na podroèjih pozornosti in
koncentracije v zakljuèni fazi opazovanj, medtem ko smo zaznali pri NGL, da je uèenec v
zaèetni fazi potreboval veè spodbud pri individualnih uènih oblikah, ki so se tekom
opazovanj zreducirale, obenem pa se je èas koncentracije bistveno podaljšal. Uèenci 3, 6
in 8 so dovolj realno samoocenili sledenje uèiteljevim navodilom. Uèenca 3 in 6, pri
katerih smo opazili razpršenost pozornosti v zaèetni fazi opazovanj, sta poroèala, da sta z
lahkoto sledila navodilom. Pri omenjenih uèencih smo zaznali pozitiven napredek na
podroèju pozornosti in koncentracije e v vmesni fazi opazovanj, zato predvidevamo, da
sta uèenca z lahkoto sledila navodilom, vendar pa se je upad pozornosti in koncentracije
pojavil v èasu zakljuèevanja dejavnosti, saj smo opazili pri prehodu na novo dejavnost
ponoven dvig pozornosti. Tudi uèitelji inštrumentalnega pouka so za opazovane uèence
(1, 2, 3, 4, 6, 7, 8) poroèali, da so zaznali pozitiven napredek na podroèju pozornosti in
koncentracije. Najmanj izrazit napredek na tem podroèju je bil opazen pri uèencu 5, kar je
poroèal tudi uèitelj uèenca. Pri slednjem uèencu smo povezovali nizko stopno pozornosti
in koncentracije z nizko stopnjo uène motivacije pri obeh predmetih. Najbolj izrazito je
slednje izstopalo pri inštrumentalnem pouku, na katerega je uèenec veèkrat zamudil,
preusmeril uèni proces na pogovor ali pa z dolgotrajno pripravo inštrumenta (saksofon)
zavlaèeval z zaèetkom pouka. B. Marentiè Po arnik (2018) navaja raznotere zunanje
(fizikalne in socialne) in notranje dejavnike (fiziološke in psihološke), ki vodijo uèno
motivacijo in uspešnost. Predvidevamo, da je bila nizka raven uène motivacije pri uèencu
5, ki se je posledièno odra ala v nizki pozornosti in kratkotrajni koncentraciji, povezana s
socialnim dejavnikom, in sicer manj spodbudnim domaèim okoljem.
Uèinki BCP na emocionalnem podroèju in podroèju uène motivacije
Dobljeni rezultati na temelju opazovanj so pokazli, da so BCP pozitivno uèinkovali na
podroèju èustvene stabilnosti, notranje umirjenosti in samozaupanja. Pri uèencih 2 in 4, ki
sta izkazovala introvertiranost, smo opazili, da sta uèenca tekom opazovanj postala
samozavestnejša in odprta za socialne stike. Pri uèencu 1, ki je bil osebnostno
ekstravertirano naravnan, smo opazili, da se je njegova energiènost sprostila, usmerjenost
navzven pa preusmerila navznoter. Podobne uèinke BCP smo opazili tudi pri uèencu 7, ki
je izra al nihanje med intro- in ekstravertiranostjo. Pri uèencu 8, pri katerem smo
zaznavali zaskrbljenost, smo opazili, da so ga plesi razvedrili, medtem ko pri uèencih 3, 5
in 6, ki so izra ali èustveno stabilnost, bistvenih sprememb nismo opazili. Podobne
pozitivne spremembe smo opazili tudi v primerih, ko so telesno-fizièni dejavniki ovirali
uèni proces. Uèenci so prihajali v teh primerih k pouku zelo utrujeni, opazili smo tudi
slabša zdravstvena stanja. Nerazpolo enost za izvajanje uènega procesa je izvirala tudi iz
navezanosti urnikov v glasbeni šoli, predhodnih dopoldanskih dogodkov v okviru
splošnega izobra evanja in izvenšolskih dejavnosti. Dobljeni rezultati z anketnim
110
uèiteljevim navodilom. Pri uèencih 5 in 7 smo opazili, da je bila pozornost na podajanje
uèiteljevih navodil in nalog tesno povezana z uèno motivacijo in interesom za dane
naloge, pri uèencu 1, ki je bil notranje motiviran in sta se stopnji pozornosti in
koncentracije tekom opazovanj zvišali, pa smo kljub opisanemu dejstvu še vedno opa ali,
kar je poroèal tudi sam uèenec, nihanja na teh podroèjih pri NGL. Najmanj realno se je
samoocenil uèenec 2, saj je tekom celotnega obdobja opazovanj poroèal, da z lahkoto sledi
navodilom. Pri tem uèencu smo opazili pozitivni porast na podroèjih pozornosti in
koncentracije v zakljuèni fazi opazovanj, medtem ko smo zaznali pri NGL, da je uèenec v
zaèetni fazi potreboval veè spodbud pri individualnih uènih oblikah, ki so se tekom
opazovanj zreducirale, obenem pa se je èas koncentracije bistveno podaljšal. Uèenci 3, 6
in 8 so dovolj realno samoocenili sledenje uèiteljevim navodilom. Uèenca 3 in 6, pri
katerih smo opazili razpršenost pozornosti v zaèetni fazi opazovanj, sta poroèala, da sta z
lahkoto sledila navodilom. Pri omenjenih uèencih smo zaznali pozitiven napredek na
podroèju pozornosti in koncentracije e v vmesni fazi opazovanj, zato predvidevamo, da
sta uèenca z lahkoto sledila navodilom, vendar pa se je upad pozornosti in koncentracije
pojavil v èasu zakljuèevanja dejavnosti, saj smo opazili pri prehodu na novo dejavnost
ponoven dvig pozornosti. Tudi uèitelji inštrumentalnega pouka so za opazovane uèence
(1, 2, 3, 4, 6, 7, 8) poroèali, da so zaznali pozitiven napredek na podroèju pozornosti in
koncentracije. Najmanj izrazit napredek na tem podroèju je bil opazen pri uèencu 5, kar je
poroèal tudi uèitelj uèenca. Pri slednjem uèencu smo povezovali nizko stopno pozornosti
in koncentracije z nizko stopnjo uène motivacije pri obeh predmetih. Najbolj izrazito je
slednje izstopalo pri inštrumentalnem pouku, na katerega je uèenec veèkrat zamudil,
preusmeril uèni proces na pogovor ali pa z dolgotrajno pripravo inštrumenta (saksofon)
zavlaèeval z zaèetkom pouka. B. Marentiè Po arnik (2018) navaja raznotere zunanje
(fizikalne in socialne) in notranje dejavnike (fiziološke in psihološke), ki vodijo uèno
motivacijo in uspešnost. Predvidevamo, da je bila nizka raven uène motivacije pri uèencu
5, ki se je posledièno odra ala v nizki pozornosti in kratkotrajni koncentraciji, povezana s
socialnim dejavnikom, in sicer manj spodbudnim domaèim okoljem.
Uèinki BCP na emocionalnem podroèju in podroèju uène motivacije
Dobljeni rezultati na temelju opazovanj so pokazli, da so BCP pozitivno uèinkovali na
podroèju èustvene stabilnosti, notranje umirjenosti in samozaupanja. Pri uèencih 2 in 4, ki
sta izkazovala introvertiranost, smo opazili, da sta uèenca tekom opazovanj postala
samozavestnejša in odprta za socialne stike. Pri uèencu 1, ki je bil osebnostno
ekstravertirano naravnan, smo opazili, da se je njegova energiènost sprostila, usmerjenost
navzven pa preusmerila navznoter. Podobne uèinke BCP smo opazili tudi pri uèencu 7, ki
je izra al nihanje med intro- in ekstravertiranostjo. Pri uèencu 8, pri katerem smo
zaznavali zaskrbljenost, smo opazili, da so ga plesi razvedrili, medtem ko pri uèencih 3, 5
in 6, ki so izra ali èustveno stabilnost, bistvenih sprememb nismo opazili. Podobne
pozitivne spremembe smo opazili tudi v primerih, ko so telesno-fizièni dejavniki ovirali
uèni proces. Uèenci so prihajali v teh primerih k pouku zelo utrujeni, opazili smo tudi
slabša zdravstvena stanja. Nerazpolo enost za izvajanje uènega procesa je izvirala tudi iz
navezanosti urnikov v glasbeni šoli, predhodnih dopoldanskih dogodkov v okviru
splošnega izobra evanja in izvenšolskih dejavnosti. Dobljeni rezultati z anketnim
110
