Page 93 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 93
Kristian Kolman, Jo e Rugelj, INOVATIVNI PRISTOP K POUÈEVANJU VIOLINE...
Slika 5: Primer pravilnega ritmiènega poteka ob nepravilnostih v intonaciji
Poizkusi preverjanja MMS s simulacijo napak
Zanesljivost delovanja in natanènost podajanja rezultata smo preverili v šestih poizkusih s
spremembami dol ine trajanja lestvice, dviga in spusta tonske višine ter ritmiènega hitenja
in upoèasnjevanja. Poizkuse smo zapisali v notaciji programa Sibelius, z nastavitvijo
istega tempa, (èetrtinka je 60 udarcev v minuti) in kalibracijo iste tonske višine (A=442
Hz). Za predvajanje smo uporabili predvajalnik v programu Sibelius. Opazovali smo
odzivnost programa na predvidene napake in spremljali uporabniško izkušnjo pri
rokovanju s programom. Najprej smo poizkus opravili v spletni uèilnici Glasbene šole
Celje10 na Arnesovem spletnem sistemu za podajanje znanja – Moodle, v vtièniku MMS
(poimenovani MOODLE), nato pa smo poizkus ponovili neposredno v spletni aplikaciji
tehnologije za ujemanje zvoka MMS11 (poimenovane WEB). V obeh primerih se
uporablja isti zaledni sistem, drugaèen pa je vmesnik. eleli smo potrditi, da bomo v obeh
primerih vselej pridobili isti rezultat.
V prvem poizkusu smo natanèno in brezhibno izvedli letvico po vseh treh ocenjevalnih
parametrih. MMS je pravilno bele il in ocenil vse tri parametre: dol ino, tonsko višino in
ritmièno izvedbo.
Slika 6: Izvedba lestvice v prvem poizkusu
V drugem poizkusu smo zgornje štiri polovinke zaigrali pol tona prenizko. MMS je
pravilno zaznal napaène tonske višine, napaène note G in napaène note Gis. Napake v
igranju (75 %) so povzroèile tudi zaostanek èrte predvajalnika in posledièno slabše
bele enje ritmiènega toka v zadnjih treh taktih.
10 https://www.gscelje.si (15.11.2019).
11 https://notes.matchmysound.com (15.11.2019).
91
Slika 5: Primer pravilnega ritmiènega poteka ob nepravilnostih v intonaciji
Poizkusi preverjanja MMS s simulacijo napak
Zanesljivost delovanja in natanènost podajanja rezultata smo preverili v šestih poizkusih s
spremembami dol ine trajanja lestvice, dviga in spusta tonske višine ter ritmiènega hitenja
in upoèasnjevanja. Poizkuse smo zapisali v notaciji programa Sibelius, z nastavitvijo
istega tempa, (èetrtinka je 60 udarcev v minuti) in kalibracijo iste tonske višine (A=442
Hz). Za predvajanje smo uporabili predvajalnik v programu Sibelius. Opazovali smo
odzivnost programa na predvidene napake in spremljali uporabniško izkušnjo pri
rokovanju s programom. Najprej smo poizkus opravili v spletni uèilnici Glasbene šole
Celje10 na Arnesovem spletnem sistemu za podajanje znanja – Moodle, v vtièniku MMS
(poimenovani MOODLE), nato pa smo poizkus ponovili neposredno v spletni aplikaciji
tehnologije za ujemanje zvoka MMS11 (poimenovane WEB). V obeh primerih se
uporablja isti zaledni sistem, drugaèen pa je vmesnik. eleli smo potrditi, da bomo v obeh
primerih vselej pridobili isti rezultat.
V prvem poizkusu smo natanèno in brezhibno izvedli letvico po vseh treh ocenjevalnih
parametrih. MMS je pravilno bele il in ocenil vse tri parametre: dol ino, tonsko višino in
ritmièno izvedbo.
Slika 6: Izvedba lestvice v prvem poizkusu
V drugem poizkusu smo zgornje štiri polovinke zaigrali pol tona prenizko. MMS je
pravilno zaznal napaène tonske višine, napaène note G in napaène note Gis. Napake v
igranju (75 %) so povzroèile tudi zaostanek èrte predvajalnika in posledièno slabše
bele enje ritmiènega toka v zadnjih treh taktih.
10 https://www.gscelje.si (15.11.2019).
11 https://notes.matchmysound.com (15.11.2019).
91
