Page 34 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 34
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 tehnologijo; učinkovitem vodenju in moderiranju učnega procesa; ustvarjanju
novih digitalnih učnih pripomočkov ter novih strategij dela in uporabi refl-
eksivnih in elevacijskih pedagoških praks. Prav tako so tudi učenci, po mnen-
ju učiteljev sprva zelo motivirani za pouk na daljavo, dosegli visoko stopnjo
odgovornega in uporabnega ravnanja z IKT.
Po Puenteduri (2014) se je dvosmerna ura v stilu mojster/vajenec v našem
primeru redefinirala, ko je: bila primorana reševati odsotnost bližine in preno-
sa zvoka z novimi tehnološkimi koncepti (aplikacija za video-/avdiopovezavo,
videoklici, e-dopisovanje); modificirala s prednostno uporabo posnetih avdio-
in videometodičnih glasbenih prikazov; sprožila zamenjavo ustaljenih in on-
emogočenih načinov reševanja nalog z novo tehnološko pomočjo (evalvaci-
ja s pomočjo posnetkov, komorno igranje s pomočjo posnete spremljave) in
na splošno obogatila celosten učni proces, kjer je tehnologija ob učinkovitem
sodelovanju udeleženih odigrala pedagoško sredstvo, ki je prispevalo k izbol-
jšanju učnih rezultatov (npr. širok dostop in deljenje virov digitaliziranega not-
nega materiala, urejenega v samostojnih zbirkah, z možnostjo hkratnega prido-
bivanje informacij v zvočnih, vizualnih in besedilnih formatih).
Rezultate modificiranega načina poučevanja glede na izkustvo poučevanja
na daljavo bi bilo potrebno po določenem obdobju zbrati in raziskati. Prav tako
bi bilo pri učencih potrebno preveriti dejanske učne izide poučevanja na dal-
javo, ki so jih učitelji od 18. 5. 2020 pa vse tja do konca šolskega leta 2019/2020
zaznali ob vrnitvi v razrede.
Prednost raziskave smo zaznali v dobro predelanih izkušnjah, saj so učitel-
ji v času dvomesečnega poučevanja že lahko z gotovostjo zavzeli stališča do
vseh spremenljivk, ki smo jih raziskovali. Omejitve raziskave so se pokazale v
nasičenosti in preobilici dela z IKT, ki se je v mesecih karantene močno pov-
ečalo pri vseh družinskih članih in je obremenilo tako učitelje, učence in starše
ter ob koncu dela na daljavo povzročila stanje naveličanosti, kar se je deloma iz-
ražalo tudi v odnosu do naše spletne ankete.
sklep
Poučevanje inštrumenta med epidemijo COVID-19 je s prožnim mentorira-
njem učitelja obsegalo aktivnosti v digitalnih notnih knjižnicah, deljenje in
rabo zvočnih in videoposnetkov igranja, uveljavitev konceptov spletnega na-
stopanja in komornega muziciranja. Celoten učni proces, od priprave učne
snovi do ocenjevanja, se je preselil na digitalne platforme, kar je poleg porasta
digitalne pismenosti učiteljev in učencev posredno povzročilo tudi trajnejšo
spremembo koncepta pedagoške prakse. Več kot 90 % učiteljev je poučevanje
v času epidemije označilo kot priložnost za iskanje novih učnih načinov in na-
vedlo uporabo novih učnih strategij. Med njimi razberemo didaktične preu-
smeritve k optimizaciji in personalizaciji poučevanja inštrumenta. Navajajo
34
novih digitalnih učnih pripomočkov ter novih strategij dela in uporabi refl-
eksivnih in elevacijskih pedagoških praks. Prav tako so tudi učenci, po mnen-
ju učiteljev sprva zelo motivirani za pouk na daljavo, dosegli visoko stopnjo
odgovornega in uporabnega ravnanja z IKT.
Po Puenteduri (2014) se je dvosmerna ura v stilu mojster/vajenec v našem
primeru redefinirala, ko je: bila primorana reševati odsotnost bližine in preno-
sa zvoka z novimi tehnološkimi koncepti (aplikacija za video-/avdiopovezavo,
videoklici, e-dopisovanje); modificirala s prednostno uporabo posnetih avdio-
in videometodičnih glasbenih prikazov; sprožila zamenjavo ustaljenih in on-
emogočenih načinov reševanja nalog z novo tehnološko pomočjo (evalvaci-
ja s pomočjo posnetkov, komorno igranje s pomočjo posnete spremljave) in
na splošno obogatila celosten učni proces, kjer je tehnologija ob učinkovitem
sodelovanju udeleženih odigrala pedagoško sredstvo, ki je prispevalo k izbol-
jšanju učnih rezultatov (npr. širok dostop in deljenje virov digitaliziranega not-
nega materiala, urejenega v samostojnih zbirkah, z možnostjo hkratnega prido-
bivanje informacij v zvočnih, vizualnih in besedilnih formatih).
Rezultate modificiranega načina poučevanja glede na izkustvo poučevanja
na daljavo bi bilo potrebno po določenem obdobju zbrati in raziskati. Prav tako
bi bilo pri učencih potrebno preveriti dejanske učne izide poučevanja na dal-
javo, ki so jih učitelji od 18. 5. 2020 pa vse tja do konca šolskega leta 2019/2020
zaznali ob vrnitvi v razrede.
Prednost raziskave smo zaznali v dobro predelanih izkušnjah, saj so učitel-
ji v času dvomesečnega poučevanja že lahko z gotovostjo zavzeli stališča do
vseh spremenljivk, ki smo jih raziskovali. Omejitve raziskave so se pokazale v
nasičenosti in preobilici dela z IKT, ki se je v mesecih karantene močno pov-
ečalo pri vseh družinskih članih in je obremenilo tako učitelje, učence in starše
ter ob koncu dela na daljavo povzročila stanje naveličanosti, kar se je deloma iz-
ražalo tudi v odnosu do naše spletne ankete.
sklep
Poučevanje inštrumenta med epidemijo COVID-19 je s prožnim mentorira-
njem učitelja obsegalo aktivnosti v digitalnih notnih knjižnicah, deljenje in
rabo zvočnih in videoposnetkov igranja, uveljavitev konceptov spletnega na-
stopanja in komornega muziciranja. Celoten učni proces, od priprave učne
snovi do ocenjevanja, se je preselil na digitalne platforme, kar je poleg porasta
digitalne pismenosti učiteljev in učencev posredno povzročilo tudi trajnejšo
spremembo koncepta pedagoške prakse. Več kot 90 % učiteljev je poučevanje
v času epidemije označilo kot priložnost za iskanje novih učnih načinov in na-
vedlo uporabo novih učnih strategij. Med njimi razberemo didaktične preu-
smeritve k optimizaciji in personalizaciji poučevanja inštrumenta. Navajajo
34
