Page 69 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 69
vpliva na splošno razgledanost in lahko vpliva na izgradnjo posameznikove andreja marčun kompan ◆ dvojno izjemni učenci: glasbeno talentirani učenci s posebnimi potrebami
osebnosti. Napredek posameznega učenca je odvisen predvsem od njegove mo-
tivacije in delovnih navad, prav tako je pomembno motiviranje s strani učitelja.
Ugotovimo lahko, da se metode poučevanja pri preučevanih UPP bist-
veno ne razlikujejo od tistih, ki jih učitelj uporablja pri poučevanju učencev
brez posebnih potreb. Še največja razlika je ta, da obe učenki zaradi poseb-
nih potreb potrebujeta povečano notno gradivo. Tudi težave, ki jih imajo vsi
trije UPP, se pravzaprav bistveno ne razlikujejo od tistih, ki jih učitelji pre-
poznavajo pri poučevanju učencev, ki posebnih potreb nimajo. Veliko učencev,
ki posebnih potreb nima, se namreč sooča s težavami na področju ritma kot
tudi vadenja. UPP se v GŠ načeloma dobro počutijo, je pa res, da je njihovo
počutje odvisno tudi od pripravljenosti na posamezni učni uri. Tako kot učen-
ci, ki posebnih potreb nimajo, tudi UPP sodelujejo v orkestrih in komornih
skupinah. Starši od učiteljev pričakujejo predvsem, da imajo do njihovih otrok
jasna pričakovanja in da znajo učence motivirati, cilje glasbenega izobraževan-
ja pa prepoznavajo predvsem v splošni razgledanost, gradnji osebnosti in vplivu
razvoja delovnih navad. Glede na izkušnje učiteljev so za glasbeni napredek kl-
jučnega pomena predvsem delovne navade in učenčeva motivacija.
razprava
Poznavanje pojma dvojno izjemnih učencev je za pedagoške delavce v sloven-
skih GŠ izredno pomembno. Če je pojem glasbenega talenta med učitelji slo-
venskih GŠ dobro poznan, pa je nekoliko drugače s terminom učenci s poseb-
nimi potrebami, ki je na glasbenem področju bolj v ospredju šele v zadnjem
desetletju (na primer: Habe in Zadnik, 2018; Lesar, 2016; Marčun, 2016a,
2016b; Markič, 2018; Nagode, 2015; Ozbič in Kogovšek, 2009; Peklaj, 2010;
Piber, 2016; Podbregar, 2013; Sevšek in Črčinovič Rozman, 2018; Smolej Fri-
tz, 2010; Vovk, 2010).
Skozi pričujoč prispevek smo lahko prepoznali, da sta na videz nezdružl-
jiva pojma lahko še kako povezana, in čeprav se UPP v GŠ v primerjavi z os-
novnošolskim izobraževanjem precej redkeje omenja, je za kakovostno peda-
goško delo v GŠ pomembno tudi poznavanje osnovnih značilnosti posameznih
skupin UPP ter zlasti značilnosti učenja oziroma poučevanja. K temu nedvom-
no pomembno prispeva izbirni predmet na Akademiji za glasbo Univerze v
Ljubljani Učenci s posebnimi potrebami pri pouku glasbe, ki študente uvaja
v poznavanje psiholoških značilnosti otrok s posebnimi potrebami glede na
posamezne skupine, s ciljem, da bodo to znanje znali uporabiti pri poučevanju
na področju glasbe. Medtem pa so že zaposleni učitelji v slovenskih GŠ pri
soočanju z izzivi poučevanja UPP večinoma prepuščeni samim sebi, saj je
analiza vsebin Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljan-
ja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (za šolsko leto 2018/2019 in
69
osebnosti. Napredek posameznega učenca je odvisen predvsem od njegove mo-
tivacije in delovnih navad, prav tako je pomembno motiviranje s strani učitelja.
Ugotovimo lahko, da se metode poučevanja pri preučevanih UPP bist-
veno ne razlikujejo od tistih, ki jih učitelj uporablja pri poučevanju učencev
brez posebnih potreb. Še največja razlika je ta, da obe učenki zaradi poseb-
nih potreb potrebujeta povečano notno gradivo. Tudi težave, ki jih imajo vsi
trije UPP, se pravzaprav bistveno ne razlikujejo od tistih, ki jih učitelji pre-
poznavajo pri poučevanju učencev, ki posebnih potreb nimajo. Veliko učencev,
ki posebnih potreb nima, se namreč sooča s težavami na področju ritma kot
tudi vadenja. UPP se v GŠ načeloma dobro počutijo, je pa res, da je njihovo
počutje odvisno tudi od pripravljenosti na posamezni učni uri. Tako kot učen-
ci, ki posebnih potreb nimajo, tudi UPP sodelujejo v orkestrih in komornih
skupinah. Starši od učiteljev pričakujejo predvsem, da imajo do njihovih otrok
jasna pričakovanja in da znajo učence motivirati, cilje glasbenega izobraževan-
ja pa prepoznavajo predvsem v splošni razgledanost, gradnji osebnosti in vplivu
razvoja delovnih navad. Glede na izkušnje učiteljev so za glasbeni napredek kl-
jučnega pomena predvsem delovne navade in učenčeva motivacija.
razprava
Poznavanje pojma dvojno izjemnih učencev je za pedagoške delavce v sloven-
skih GŠ izredno pomembno. Če je pojem glasbenega talenta med učitelji slo-
venskih GŠ dobro poznan, pa je nekoliko drugače s terminom učenci s poseb-
nimi potrebami, ki je na glasbenem področju bolj v ospredju šele v zadnjem
desetletju (na primer: Habe in Zadnik, 2018; Lesar, 2016; Marčun, 2016a,
2016b; Markič, 2018; Nagode, 2015; Ozbič in Kogovšek, 2009; Peklaj, 2010;
Piber, 2016; Podbregar, 2013; Sevšek in Črčinovič Rozman, 2018; Smolej Fri-
tz, 2010; Vovk, 2010).
Skozi pričujoč prispevek smo lahko prepoznali, da sta na videz nezdružl-
jiva pojma lahko še kako povezana, in čeprav se UPP v GŠ v primerjavi z os-
novnošolskim izobraževanjem precej redkeje omenja, je za kakovostno peda-
goško delo v GŠ pomembno tudi poznavanje osnovnih značilnosti posameznih
skupin UPP ter zlasti značilnosti učenja oziroma poučevanja. K temu nedvom-
no pomembno prispeva izbirni predmet na Akademiji za glasbo Univerze v
Ljubljani Učenci s posebnimi potrebami pri pouku glasbe, ki študente uvaja
v poznavanje psiholoških značilnosti otrok s posebnimi potrebami glede na
posamezne skupine, s ciljem, da bodo to znanje znali uporabiti pri poučevanju
na področju glasbe. Medtem pa so že zaposleni učitelji v slovenskih GŠ pri
soočanju z izzivi poučevanja UPP večinoma prepuščeni samim sebi, saj je
analiza vsebin Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljan-
ja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (za šolsko leto 2018/2019 in
69
