Page 66 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 66
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 podobne kot pri učencih brez posebnih potreb. Želeli smo izvedeti tudi, kako
se UPP počutijo v GŠ in ali sodelujejo v zborih, orkestrih, komornih skupinah.
Prav tako smo želeli preveriti, kakšna so pričakovanja staršev od GŠ, učiteljev
in otrok na področju glasbenega izobraževanja in kaj je po izkušnjah učiteljev,
učencev in staršev ključnega pomena za glasbeni napredek UPP.
metodologija
Raziskovalna metoda
V kvalitativni raziskovalni metodi,multipli študiji primerov GŠ, kjer se šola-
jo učenci z različnimi posebnimi potrebami, so bili uporabljeni polstrukturi-
rani intervjuji z učitelji, učenci in starši ter opravljena analiza dokumentacije.
Raziskovalni vzorec
V kvalitativnem delu raziskave so bili v vzorec vključeni 3 pedagoški delavci, 3
UPP z različnimi posebnimi potrebami (slabovidna učenka, učenka s primanj-
kljaji na posameznih področjih učenja – disleksija in dolgotrajno bolan učenec
– epilepsija) ter njihovi starši. V vzorec je bila vključena tudi formalna doku-
mentacija. Pri izvedbi je bila upoštevana etičnost raziskovanja tako, da so bili
udeleženci raziskave seznanjeni z namenom in s postopki raziskave, udeležba je
bila prostovoljna, osebni podatki udeležencev pa prikriti.
Postopek zbiranja podatkov
Pred izvedbo raziskave za študije primerov smo najprej za dovoljenje prosili
ravnatelje posameznih GŠ ter učitelje, ki so za dovoljenje vprašali starše. Sledi-
la sta še pisna pridobitev dovoljenja in zagotovilo, da bo raziskava anonimna.
Podatke za študijo posameznega primera smo zbrali s pomočjo dokumentacije,
ki o učencu obstaja na šoli, ter polstrukturiranimi intervjuji z učencem samim,
starši in učiteljem instrumenta. Polstrukturirani intervjuji so trajali od 20 mi-
nut pa tja do pol ure. Zbiranje podatkov je potekalo od maja do julija 2016.
Obdelava podatkov
Vse polstrukturirane intervjuje smo posneli s snemalnikom ter na podlagi
zvočnega zapisa opravili prepis vsakega izmed njih. Sledila je kvalitativna ob-
delava podatkov s pomočjo kodiranja in kategoriziranja. Za vse odgovore smo
pripravili kategorije ter jih smiselno razvrstili. Pri kvalitativni analizi se nava-
dno v besedilu ne išče kod z namenom, da bi jih prešteli in v frekvenčnih ta-
belah prikazali, kolikokrat se je posamezna koda pojavila v analiziranem bese-
dilu, ampak se poskuša s kodiranjem in kategoriziranjem besedila oblikovati
66
se UPP počutijo v GŠ in ali sodelujejo v zborih, orkestrih, komornih skupinah.
Prav tako smo želeli preveriti, kakšna so pričakovanja staršev od GŠ, učiteljev
in otrok na področju glasbenega izobraževanja in kaj je po izkušnjah učiteljev,
učencev in staršev ključnega pomena za glasbeni napredek UPP.
metodologija
Raziskovalna metoda
V kvalitativni raziskovalni metodi,multipli študiji primerov GŠ, kjer se šola-
jo učenci z različnimi posebnimi potrebami, so bili uporabljeni polstrukturi-
rani intervjuji z učitelji, učenci in starši ter opravljena analiza dokumentacije.
Raziskovalni vzorec
V kvalitativnem delu raziskave so bili v vzorec vključeni 3 pedagoški delavci, 3
UPP z različnimi posebnimi potrebami (slabovidna učenka, učenka s primanj-
kljaji na posameznih področjih učenja – disleksija in dolgotrajno bolan učenec
– epilepsija) ter njihovi starši. V vzorec je bila vključena tudi formalna doku-
mentacija. Pri izvedbi je bila upoštevana etičnost raziskovanja tako, da so bili
udeleženci raziskave seznanjeni z namenom in s postopki raziskave, udeležba je
bila prostovoljna, osebni podatki udeležencev pa prikriti.
Postopek zbiranja podatkov
Pred izvedbo raziskave za študije primerov smo najprej za dovoljenje prosili
ravnatelje posameznih GŠ ter učitelje, ki so za dovoljenje vprašali starše. Sledi-
la sta še pisna pridobitev dovoljenja in zagotovilo, da bo raziskava anonimna.
Podatke za študijo posameznega primera smo zbrali s pomočjo dokumentacije,
ki o učencu obstaja na šoli, ter polstrukturiranimi intervjuji z učencem samim,
starši in učiteljem instrumenta. Polstrukturirani intervjuji so trajali od 20 mi-
nut pa tja do pol ure. Zbiranje podatkov je potekalo od maja do julija 2016.
Obdelava podatkov
Vse polstrukturirane intervjuje smo posneli s snemalnikom ter na podlagi
zvočnega zapisa opravili prepis vsakega izmed njih. Sledila je kvalitativna ob-
delava podatkov s pomočjo kodiranja in kategoriziranja. Za vse odgovore smo
pripravili kategorije ter jih smiselno razvrstili. Pri kvalitativni analizi se nava-
dno v besedilu ne išče kod z namenom, da bi jih prešteli in v frekvenčnih ta-
belah prikazali, kolikokrat se je posamezna koda pojavila v analiziranem bese-
dilu, ampak se poskuša s kodiranjem in kategoriziranjem besedila oblikovati
66
