Page 67 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 67
retično razlago ali pojasnitev preučevanega pojava. Kvalitativna analiza gra- andreja marčun kompan ◆ dvojno izjemni učenci: glasbeno talentirani učenci s posebnimi potrebami
diva poteka od določitve enot kodiranja prek zapisa pojmov, ki jim po naši pre-
soji ustrezajo, in analiziranja značilnosti teh pojmov do formuliranja neke pra-
vilnosti, teoretične razlage ali pojasnitve (Vogrinc, 2008). Na tem mestu velja
omeniti, da v nadaljevanju ne bo predstavljena podrobnejša analiza, temveč le
zaključki analiziranih podatkov.
rezultati
Preučevani primeri glasbenega izobraževanja treh učencev s posebnimi potre-
bami so bili po svoje zelo raznoliki, pa vendar smo lahko prepoznali tudi nema-
lo skupnih značilnosti. Maja, Filip in Katja (imena so izmišljena) se v svojem
življenju soočajo z zelo različnimi težavami: Maja ima resno senzorno okvaro
oziroma okvaro vida, Filip kronično bolezen in Katja primanjkljaje na posa-
meznih področjih učenja, če jih razvrstimo v skupine, ki jih prepozna Zakon o
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vlada RS, 2011).
V GŠ so tudi vstopili različno stari (Maja kot 8-letna, Filip kot 12-leten
in Katja po nasvetu učiteljice kot 7-letna) in se odločili za igranje različnih in-
strumentov (harmonika, trobenta, violončelo). Maja in Filip sta se za igranje
posameznega instrumenta odločila predvsem zaradi všečnega zvoka, Katjina
prva želja pa je bilo sicer učenje kitare.
Maja in Filip se v GŠ dobro počutita, medtem ko je Katjino počutje od-
visno od uspešnosti pri uri. Tako Maja kot Katja v GŠ najmanj radi obiskujeta
nauk o glasbi, slednji pa je všeč Filipu. Vsi trije imajo težave na področju ritma,
medtem ko se Filip sooča tudi s tehničnimi težavami, Katja pa z branjem not
nad črtovjem. Maji in Katji je še posebej všeč komorna igra oziroma orkester.
Majino vadenje je pogojeno z drugimi dejavniki (na primer vreme), Fil-
ip nekoliko težje najde motivacijo, medtem ko Katja navaja, da je vadenje po-
gojeno s skladbo in počutjem pa tudi z morebitno pripravo na tekmovanje. Vsi
trije učenci radi vadijo skladbe (Filip predvsem tiste hitrega značaja), medtem
ko tehnike (lestvice, tonskih vaj) ne mara nihče od njih. Edina, ki rada nasto-
pa, je Maja (nima treme), medtem ko Filip in Katja zaradi treme ne marata nas-
topati. Vsi trije nastopajo na šolskih nastopih in drugih lokalnih prireditvah,
Katja pa se udeležuje tudi glasbenih tekmovanj.
Vsi trije učenci imajo tudi dober odnos z učitelji. Maji in Katji je všeč pred-
vsem to, da učiteljici tudi sami poprimeta za instrument, medtem ko je Filipu
všeč, da je učitelj potrpežljiv. Za Katjo GŠ ni sprostitev, saj gre za še eno šolo,
Maji pa GŠ predstavlja sprostitev, kadar se snov nauči. Filip po eni strani GŠ ne
vidi kot sprostitve (potrebno je veliko razmišljanja), po drugi strani pa mu ig-
ranje pomaga, da se prediha in postane budnejši.
Za posebne potrebe učencev so vsi starši vedeli že pred vpisom v GŠ, prav
tako so na posebne potrebe opozorili na vpisnih listih oziroma nato učitelje.
67
diva poteka od določitve enot kodiranja prek zapisa pojmov, ki jim po naši pre-
soji ustrezajo, in analiziranja značilnosti teh pojmov do formuliranja neke pra-
vilnosti, teoretične razlage ali pojasnitve (Vogrinc, 2008). Na tem mestu velja
omeniti, da v nadaljevanju ne bo predstavljena podrobnejša analiza, temveč le
zaključki analiziranih podatkov.
rezultati
Preučevani primeri glasbenega izobraževanja treh učencev s posebnimi potre-
bami so bili po svoje zelo raznoliki, pa vendar smo lahko prepoznali tudi nema-
lo skupnih značilnosti. Maja, Filip in Katja (imena so izmišljena) se v svojem
življenju soočajo z zelo različnimi težavami: Maja ima resno senzorno okvaro
oziroma okvaro vida, Filip kronično bolezen in Katja primanjkljaje na posa-
meznih področjih učenja, če jih razvrstimo v skupine, ki jih prepozna Zakon o
usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vlada RS, 2011).
V GŠ so tudi vstopili različno stari (Maja kot 8-letna, Filip kot 12-leten
in Katja po nasvetu učiteljice kot 7-letna) in se odločili za igranje različnih in-
strumentov (harmonika, trobenta, violončelo). Maja in Filip sta se za igranje
posameznega instrumenta odločila predvsem zaradi všečnega zvoka, Katjina
prva želja pa je bilo sicer učenje kitare.
Maja in Filip se v GŠ dobro počutita, medtem ko je Katjino počutje od-
visno od uspešnosti pri uri. Tako Maja kot Katja v GŠ najmanj radi obiskujeta
nauk o glasbi, slednji pa je všeč Filipu. Vsi trije imajo težave na področju ritma,
medtem ko se Filip sooča tudi s tehničnimi težavami, Katja pa z branjem not
nad črtovjem. Maji in Katji je še posebej všeč komorna igra oziroma orkester.
Majino vadenje je pogojeno z drugimi dejavniki (na primer vreme), Fil-
ip nekoliko težje najde motivacijo, medtem ko Katja navaja, da je vadenje po-
gojeno s skladbo in počutjem pa tudi z morebitno pripravo na tekmovanje. Vsi
trije učenci radi vadijo skladbe (Filip predvsem tiste hitrega značaja), medtem
ko tehnike (lestvice, tonskih vaj) ne mara nihče od njih. Edina, ki rada nasto-
pa, je Maja (nima treme), medtem ko Filip in Katja zaradi treme ne marata nas-
topati. Vsi trije nastopajo na šolskih nastopih in drugih lokalnih prireditvah,
Katja pa se udeležuje tudi glasbenih tekmovanj.
Vsi trije učenci imajo tudi dober odnos z učitelji. Maji in Katji je všeč pred-
vsem to, da učiteljici tudi sami poprimeta za instrument, medtem ko je Filipu
všeč, da je učitelj potrpežljiv. Za Katjo GŠ ni sprostitev, saj gre za še eno šolo,
Maji pa GŠ predstavlja sprostitev, kadar se snov nauči. Filip po eni strani GŠ ne
vidi kot sprostitve (potrebno je veliko razmišljanja), po drugi strani pa mu ig-
ranje pomaga, da se prediha in postane budnejši.
Za posebne potrebe učencev so vsi starši vedeli že pred vpisom v GŠ, prav
tako so na posebne potrebe opozorili na vpisnih listih oziroma nato učitelje.
67
