Page 16 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 16
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 sledijo učni nastopi, potrebna sta najmanj dva na študijsko leto. Teme učnih
nastopov z zastavljenimi cilji določi mentor, študenta ob tem seznani s posa-
meznimi značilnostmi učenca in predvidenim okvirnim potekom učne ure. Za
pripravo učne ure ima študent na voljo dva tedna, v pregled profesorju na AG
pa jo predloži sedem dni pred nastopom. Dan pred učnim nastopom pripra-
vo pregleda tudi mentor, ki glede na aktualno stopnjo učenčevega znanja poda
svoje komentarje in sugestije. Menimo, da sta dva učna nastopa na študijsko
leto premalo. Glede na dejstvo, da je to za bodoče učitelje eden najpomemb-
nejših predmetov, bi morali razmisliti o možnosti, da se število učnih nastopov
poveča ter kurikulum študija ustrezno spremeni.
Primer dobre prakse je izvedba Pedagoške prakse individualnega pouka
pihal na Muzički akademiji v Zagrebu (MUZA), ki se po obsegu hospitacij
in učnih ur razlikuje od prej navedenih Pedagoške prakse 1 in 2 na Akademiji
za glasbo UL. Na zagrebški ustanovi je pedagoška praksa kot izbirni predmet
del integriranega študijskega programa, ki vključuje 40 ur obveznih hospitacij
v glasbenih šolah in 20 ur individualnih konzultacij s profesorjem. Praktični
del poteka na nižjih ali srednjih glasbenih šolah. Poleg hospitacij vključuje in-
dividualne učne nastope pod vodstvom mentorja/učitelja, pred sovrstniki ter
z mentorjem in profesorjem instrumentalne metodike (Elaborat o studijskem
programu, b. l.). Tovrstna praksa spodbuja tudi medvrstniško komunikacijo.
vloga refleksije pri pedagoški praksi
Refleksijo v pedagoškem kontekstu definiramo kot proces aktivne samoevalva-
cije, ki je povezana z aktivno komunikacijo. Reflektivni pristop pri pedagoški
praksi vpliva na strokovni razvoj, odpira različne perspektive in spodbuja raz-
mišljanja pri študentih, ki na ta način prevzemajo odgovornost za poklicni ra-
zvoj. Ustvarjalno izobraževalno okolje, medvrstniška komunikacija in opazo-
vanja vrstnikov bodočim učiteljem pomagajo, da pri pouku prepoznavajo tudi
možnosti alternativnih pedagoških pristopov. Učinkovitost reflektivne prakse
se povečuje v sodelovalnem okolju med učitelji ali študenti, povečuje pa se tudi
spoznavanje različnih pedagoških praks, ki lahko vplivajo na spremembe in iz-
boljšanje lastne prakse (Glazer idr., 2004). S tem se tradicionalna pedagoška
praksa začne premikati v smeri odprtega sodelovanja, skupnega mentorstva,
medsebojne izmenjave izkušenj, znanja in spretnosti, kar posameznikom po-
maga pri lastnem razvoju v širšem izobraževalnem in kulturnem okolju (Ga-
unt idr., 2012). Takšen pristop povečuje potrebo po nenehnem razpravljanju o
novih možnostih usposabljanja in praksah, ki imajo teoretične temelje (Juntu-
nen, 2014). Pomemben element pedagoške prakse je kritična analiza posame-
zne učne ure, ki lahko poteka na različne načine: individualno z mentorjem,
skupaj z učiteljem in mentorjem pedagoške prakse ali kot razprava v manjših
skupinah. Hkrati s kritično analizo se načrtujejo tudi izhodišča in cilji za na-
16
nastopov z zastavljenimi cilji določi mentor, študenta ob tem seznani s posa-
meznimi značilnostmi učenca in predvidenim okvirnim potekom učne ure. Za
pripravo učne ure ima študent na voljo dva tedna, v pregled profesorju na AG
pa jo predloži sedem dni pred nastopom. Dan pred učnim nastopom pripra-
vo pregleda tudi mentor, ki glede na aktualno stopnjo učenčevega znanja poda
svoje komentarje in sugestije. Menimo, da sta dva učna nastopa na študijsko
leto premalo. Glede na dejstvo, da je to za bodoče učitelje eden najpomemb-
nejših predmetov, bi morali razmisliti o možnosti, da se število učnih nastopov
poveča ter kurikulum študija ustrezno spremeni.
Primer dobre prakse je izvedba Pedagoške prakse individualnega pouka
pihal na Muzički akademiji v Zagrebu (MUZA), ki se po obsegu hospitacij
in učnih ur razlikuje od prej navedenih Pedagoške prakse 1 in 2 na Akademiji
za glasbo UL. Na zagrebški ustanovi je pedagoška praksa kot izbirni predmet
del integriranega študijskega programa, ki vključuje 40 ur obveznih hospitacij
v glasbenih šolah in 20 ur individualnih konzultacij s profesorjem. Praktični
del poteka na nižjih ali srednjih glasbenih šolah. Poleg hospitacij vključuje in-
dividualne učne nastope pod vodstvom mentorja/učitelja, pred sovrstniki ter
z mentorjem in profesorjem instrumentalne metodike (Elaborat o studijskem
programu, b. l.). Tovrstna praksa spodbuja tudi medvrstniško komunikacijo.
vloga refleksije pri pedagoški praksi
Refleksijo v pedagoškem kontekstu definiramo kot proces aktivne samoevalva-
cije, ki je povezana z aktivno komunikacijo. Reflektivni pristop pri pedagoški
praksi vpliva na strokovni razvoj, odpira različne perspektive in spodbuja raz-
mišljanja pri študentih, ki na ta način prevzemajo odgovornost za poklicni ra-
zvoj. Ustvarjalno izobraževalno okolje, medvrstniška komunikacija in opazo-
vanja vrstnikov bodočim učiteljem pomagajo, da pri pouku prepoznavajo tudi
možnosti alternativnih pedagoških pristopov. Učinkovitost reflektivne prakse
se povečuje v sodelovalnem okolju med učitelji ali študenti, povečuje pa se tudi
spoznavanje različnih pedagoških praks, ki lahko vplivajo na spremembe in iz-
boljšanje lastne prakse (Glazer idr., 2004). S tem se tradicionalna pedagoška
praksa začne premikati v smeri odprtega sodelovanja, skupnega mentorstva,
medsebojne izmenjave izkušenj, znanja in spretnosti, kar posameznikom po-
maga pri lastnem razvoju v širšem izobraževalnem in kulturnem okolju (Ga-
unt idr., 2012). Takšen pristop povečuje potrebo po nenehnem razpravljanju o
novih možnostih usposabljanja in praksah, ki imajo teoretične temelje (Juntu-
nen, 2014). Pomemben element pedagoške prakse je kritična analiza posame-
zne učne ure, ki lahko poteka na različne načine: individualno z mentorjem,
skupaj z učiteljem in mentorjem pedagoške prakse ali kot razprava v manjših
skupinah. Hkrati s kritično analizo se načrtujejo tudi izhodišča in cilji za na-
16
