Page 19 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 19
kse so različne, tako je na Finskem pedagoška praksa bistvena v študijskem karolina šantl zupan ◆ pedagoška praksa in pedagoške kompetence v procesu izobraževanja prihodnjih učiteljev pihal
procesu in raziskovalno usmerjena. Študenti intenzivno povezujejo teoretična
načela in prakso ter razvijajo pedagoški način razmišljanja, ki temelji na znan-
stvenih dejstvih. V sistematičnem izobraževanju se od začetka do konca štu-
dija preko raziskovalnega pristopa prepletajo tri področja: pedagoško-didak-
tično znanje, teorija izobraževanja in praksa. Pedagoška praksa je v študijski
proces vključena že od samega začetka, pri čemer sistematično prehaja iz manj-
ših sklopov v kompleksnejše in v daljša časovna obdobja (Kansanen in Meri,
1999). Za primerjavo lahko postavimo študijski modul na Royal College of
Music v Londonu. Tam imajo študenti na podiplomskem študiju modul Glas-
bena vzgoja v mednarodnem kontekstu, ki poteka celoletno. Predmet poteka v
obliki tedenskih seminarjev, ki so povezani s hospitacijami v glasbenih šolah.
Modul daje študentom možnost spoznavanja in izmenjave različnih praks ter
medkulturnega povezovanja. Razvijajo primerjalne študije, predstavljajo semi-
narje in vodijo odprte razprave. Na raziskovalnem področju na podlagi študije
primera v praksi izvedejo tudi primerjalno študijo o posameznih vidikih glas-
bene vzgoje v mednarodnem prostoru. Uveljavljen model izobraževanja, ki se
je razvil na Nizozemskem, pa temelji na t. i. načelu vodenega odkrivanja »od
prakse k teoriji« in poteka v blokih, izmenjaje na visokošolski instituciji in šoli
(Čagran idr., 2006).
Cvetek (2006) na podlagi rezultatov raziskave, ki je potekala na Pedagoški
fakulteti v Mariboru, poudarja nujnost povečanja pedagoške prakse v času štu-
dija in njeno izvajanje skozi vsa leta študija. Prav tako izpostavlja pomembnost
boljšega poznavanja administrativnega dela učitelja, seznanjanja z vsebinski-
mi in s sistemskimi spremembami znotraj glasbenega šolskega sistema. Sledi-
ti je potrebno sodobnim načinom poučevanja, pedagoško prakso pa glede na
uskladitev z bolonjskim procesom ustrezno podaljšati in povečati njen obseg
(Rebolj, 2006; Čagran idr., 2006). B. Rebolj (2006) poudarja pomembnost pe-
dagoške prakse, zato meni, da bi bil potreben znanstveni pogled nanjo in na
njeno izvajanje. Potrebno bi bilo razmisliti o strokovnih kvalifikacijah in me-
rilih za izobraževanje učiteljev z ustreznimi strokovnimi programi za napredo-
vanje in vseživljenjsko izobraževanje.
Transfer pedagoške prakse v učno okolje
Pedagoška praksa je predmet, pri katerem študent svoje teoretično znanje in
instrumentalne veščine uporabi v praksi. Praktično se izobražuje v delovnem
okolju in spoznava realno situacijo, v kateri bo opravljal svoj poklic. Zakon
o visokem šolstvu RS na vseh treh stopnjah visokošolskega študija predpisu-
je praktično izobraževanje oz. projektne naloge v delovnem okolju in razisko-
valno delo kot obvezni sestavni del študija (»Zakon o visokem šolstvu«, 2012,
33. člen). Umestitev pedagoške prakse v ustrezno učno okolje je ključnega po-
mena za visoko kvaliteto izvedbe pedagoške prakse. Na področju instrumen-
19
procesu in raziskovalno usmerjena. Študenti intenzivno povezujejo teoretična
načela in prakso ter razvijajo pedagoški način razmišljanja, ki temelji na znan-
stvenih dejstvih. V sistematičnem izobraževanju se od začetka do konca štu-
dija preko raziskovalnega pristopa prepletajo tri področja: pedagoško-didak-
tično znanje, teorija izobraževanja in praksa. Pedagoška praksa je v študijski
proces vključena že od samega začetka, pri čemer sistematično prehaja iz manj-
ših sklopov v kompleksnejše in v daljša časovna obdobja (Kansanen in Meri,
1999). Za primerjavo lahko postavimo študijski modul na Royal College of
Music v Londonu. Tam imajo študenti na podiplomskem študiju modul Glas-
bena vzgoja v mednarodnem kontekstu, ki poteka celoletno. Predmet poteka v
obliki tedenskih seminarjev, ki so povezani s hospitacijami v glasbenih šolah.
Modul daje študentom možnost spoznavanja in izmenjave različnih praks ter
medkulturnega povezovanja. Razvijajo primerjalne študije, predstavljajo semi-
narje in vodijo odprte razprave. Na raziskovalnem področju na podlagi študije
primera v praksi izvedejo tudi primerjalno študijo o posameznih vidikih glas-
bene vzgoje v mednarodnem prostoru. Uveljavljen model izobraževanja, ki se
je razvil na Nizozemskem, pa temelji na t. i. načelu vodenega odkrivanja »od
prakse k teoriji« in poteka v blokih, izmenjaje na visokošolski instituciji in šoli
(Čagran idr., 2006).
Cvetek (2006) na podlagi rezultatov raziskave, ki je potekala na Pedagoški
fakulteti v Mariboru, poudarja nujnost povečanja pedagoške prakse v času štu-
dija in njeno izvajanje skozi vsa leta študija. Prav tako izpostavlja pomembnost
boljšega poznavanja administrativnega dela učitelja, seznanjanja z vsebinski-
mi in s sistemskimi spremembami znotraj glasbenega šolskega sistema. Sledi-
ti je potrebno sodobnim načinom poučevanja, pedagoško prakso pa glede na
uskladitev z bolonjskim procesom ustrezno podaljšati in povečati njen obseg
(Rebolj, 2006; Čagran idr., 2006). B. Rebolj (2006) poudarja pomembnost pe-
dagoške prakse, zato meni, da bi bil potreben znanstveni pogled nanjo in na
njeno izvajanje. Potrebno bi bilo razmisliti o strokovnih kvalifikacijah in me-
rilih za izobraževanje učiteljev z ustreznimi strokovnimi programi za napredo-
vanje in vseživljenjsko izobraževanje.
Transfer pedagoške prakse v učno okolje
Pedagoška praksa je predmet, pri katerem študent svoje teoretično znanje in
instrumentalne veščine uporabi v praksi. Praktično se izobražuje v delovnem
okolju in spoznava realno situacijo, v kateri bo opravljal svoj poklic. Zakon
o visokem šolstvu RS na vseh treh stopnjah visokošolskega študija predpisu-
je praktično izobraževanje oz. projektne naloge v delovnem okolju in razisko-
valno delo kot obvezni sestavni del študija (»Zakon o visokem šolstvu«, 2012,
33. člen). Umestitev pedagoške prakse v ustrezno učno okolje je ključnega po-
mena za visoko kvaliteto izvedbe pedagoške prakse. Na področju instrumen-
19
