Page 18 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 18
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Preglednica 1: Vloga študenta, profesorja in mentorja za zagotavljanje uspešne pedagoške prakse
Študent Visokošolski učitelj Mentor
Prevzame vlogo strokovnega Previdno izbira učna okolja, Je seznanjen s cilji univerzite-
sodelavca. sodelujoče šole in koopera- tnega študijskega programa.
tivne profesorje. Vodi študenta v procesu
Je pošten in nepristranski pri izvedbe pedagoške prakse
delu z učenci. Skrbi za prvo srečanje in v okviru profesionalnih
študenta in mentorja ter se pričakovanj.
Sledi pravilom sodelujoče pogovori o odgovornosti. Obravnava študenta kot
šole. kolega in ga ne postavlja v
Se udeležuje vseh obveznosti, Študenta spremlja pri peda- podrejeno pozicijo.
povezanih s prakso, ki jih goški praksi, ga usmerja in Kontinuirano zagotavlja
zahteva mentor. skrbi za skupno refleksijo. učinkovite povratne infor-
Sprejema konstruktivne kriti- Evalvacijo bolj kot v tehnike macije.
ke in je dober poslušalec. in metode poučevanja usmer- Je uravnotežen kritik z veliko
ja v napredek sodelujočega spodbudami.
učenca.
Z mentorjem periodično
spremlja napredek študenta.
Skrbi za odgovorno in
kolegialno sodelovanje med
univerzo, sodelujočo šolo,
študentom in mentorjem.
Vir: Fallin in Royse (2000).
Mentorstvo je za učitelja dragocena izkušnja, v kateri tudi sam profesio-
nalno napreduje. Postavlja pa se vprašanje, kdo je lahko mentor? Mentorji mo-
rajo biti aktivni profesorji in takšni, ki so predani pedagoški praksi. Pri njiho-
vem pedagoškem delu sta zaželeni kreativnost in izvirnost. Takšno mentorstvo
bodoče učitelje dela močnejše, s tem pa na kvaliteti pridobivata tako instituci-
ja kot tudi področje. Mentorji sicer opažajo, da učitelji začetniki kurikulumu
posvečajo manj pozornosti, bolj so osredotočeni na svoje osebne probleme pri
poučevanju. Prav zato bi mentorstvo lahko trajalo dlje časa, ne samo v prvem
letu poučevanja (Conway, 2015). V Sloveniji še ni bila izvedena nobena raziska-
va na področju dela mentorjev v okviru glasbenih pedagoških praks. Prav zato
bi bilo v smeri opredeljevanja kakovosti mentorja in njegovega vključevanja v
študijski proces potrebno opraviti raziskave tako na vseh instrumentalnih kot
tudi na drugih predmetnih področjih.
izbrani primeri izvajanja pedagoške prakse na glasbenem
področju v mednarodnem okolju
Izvedbo pedagoške prakse na UL AG smo že primerjali z MUZA. V nadalje-
vanju jo bomo še z nekaterimi glasbenimi institucijami v evropskem prostoru.
18
Študent Visokošolski učitelj Mentor
Prevzame vlogo strokovnega Previdno izbira učna okolja, Je seznanjen s cilji univerzite-
sodelavca. sodelujoče šole in koopera- tnega študijskega programa.
tivne profesorje. Vodi študenta v procesu
Je pošten in nepristranski pri izvedbe pedagoške prakse
delu z učenci. Skrbi za prvo srečanje in v okviru profesionalnih
študenta in mentorja ter se pričakovanj.
Sledi pravilom sodelujoče pogovori o odgovornosti. Obravnava študenta kot
šole. kolega in ga ne postavlja v
Se udeležuje vseh obveznosti, Študenta spremlja pri peda- podrejeno pozicijo.
povezanih s prakso, ki jih goški praksi, ga usmerja in Kontinuirano zagotavlja
zahteva mentor. skrbi za skupno refleksijo. učinkovite povratne infor-
Sprejema konstruktivne kriti- Evalvacijo bolj kot v tehnike macije.
ke in je dober poslušalec. in metode poučevanja usmer- Je uravnotežen kritik z veliko
ja v napredek sodelujočega spodbudami.
učenca.
Z mentorjem periodično
spremlja napredek študenta.
Skrbi za odgovorno in
kolegialno sodelovanje med
univerzo, sodelujočo šolo,
študentom in mentorjem.
Vir: Fallin in Royse (2000).
Mentorstvo je za učitelja dragocena izkušnja, v kateri tudi sam profesio-
nalno napreduje. Postavlja pa se vprašanje, kdo je lahko mentor? Mentorji mo-
rajo biti aktivni profesorji in takšni, ki so predani pedagoški praksi. Pri njiho-
vem pedagoškem delu sta zaželeni kreativnost in izvirnost. Takšno mentorstvo
bodoče učitelje dela močnejše, s tem pa na kvaliteti pridobivata tako instituci-
ja kot tudi področje. Mentorji sicer opažajo, da učitelji začetniki kurikulumu
posvečajo manj pozornosti, bolj so osredotočeni na svoje osebne probleme pri
poučevanju. Prav zato bi mentorstvo lahko trajalo dlje časa, ne samo v prvem
letu poučevanja (Conway, 2015). V Sloveniji še ni bila izvedena nobena raziska-
va na področju dela mentorjev v okviru glasbenih pedagoških praks. Prav zato
bi bilo v smeri opredeljevanja kakovosti mentorja in njegovega vključevanja v
študijski proces potrebno opraviti raziskave tako na vseh instrumentalnih kot
tudi na drugih predmetnih področjih.
izbrani primeri izvajanja pedagoške prakse na glasbenem
področju v mednarodnem okolju
Izvedbo pedagoške prakse na UL AG smo že primerjali z MUZA. V nadalje-
vanju jo bomo še z nekaterimi glasbenimi institucijami v evropskem prostoru.
18
