Page 20 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 20
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 talnega pouka pihal tovrstno učno okolje predstavljajo nižje in srednje glasbe-
ne šole. Učinkovito učno okolje mora zagotavljati kakovostne pogoje za učenje,
učenci pa morajo biti aktivno vključeni v učni proces ob upoštevanju njihove-
ga predznanja in sposobnosti.
Visokošolske institucije se morajo truditi izbirati šolska okolja s koopera-
tivnimi mentorji, ki so pripravljeni sodelovati pri izvedbi pedagoške prakse in
posredno tudi v študijskem procesu. Le tako lahko zagotavljajo realno spozna-
vanje učnih okolij, v katera so vključeni učenci različnih starosti in s tem ne-
predvidljive situacije. Slednje lahko kot značilno izpostavimo za individualni
pouk pihalnih instrumentov, v katerem ima vsak učenec svoje specifične zna-
čilnosti. Sposobnost prilagajanja različnim situacijam pri individualnem po-
uku vpliva na samozaupanje bodočih učiteljev pri vstopu v poklicno življenje.
Učno okolje in praktične izkušnje so v izobraževanju bodočih učiteljev ključ-
ni. Tovrstne izkušnje odpirajo možnosti tudi za alternativne oblike poučeva-
nja. Stik s poučevanjem odpira nova razmišljanja in vprašanja ter posameznika
sooča s konkretnimi problemi in nalogami. Predvidevamo, da so lahko peda-
goške izkušnje tudi negativne, da znižujejo samozavest in slabo vplivajo na od-
nos študentov do poučevanja.
Pedagoška praksa se v različnih institucijah izvedbeno razlikuje. Študen-
tje lahko spremljajo pouk in svoja opažanja posredujejo učitelju, lahko aktivno
učijo mlajše učence pod nadzorom svojega učitelja ali tutorja. Možnost izved-
be pedagoške prakse je tudi v delovnih skupinah, kjer študentje opazujejo, uči-
jo in ocenjujejo drug drugega ter svoja opažanja posredujejo učitelju (Polifonia
Working Group for Instrumental and Vocal Music Teacher Education, 2010).
Raziskave in analize lastnih izkušenj študentov na področju pedagoške prakse
ter razvoj ustreznih strategij za uspešno medinstitucionalno sodelovanje so bi-
stveni, da bodoči učitelji postanejo tudi kritični pedagogi in se znajo spopadati
z izzivi na poklicni poti (Yourn, 2000). Tako evropska delovna skupina za in-
strumentalno in vokalno izobraževanje učiteljev govori o situacijskih kompe-
tencah, za katere menimo, da so zelo pomembne pri prenosu pedagoške prakse
v učno okolje (Polifonia Working Group for Instrumental and Vocal Music
Teacher Education, 2010). V tej skupini so opredelili glavne kompetence, ki jih
mora študent razvijati pri individualnem poučevanju instrumenta:
– Funkcionalna usposobljenost:
funkcionalna usposobljenost temelji na veščinah, spretnostih in izkušnjah
na področju posameznega instrumenta;
– Kognitivne kompetence:
prenos teorije in neformalno pridobljenega znanja v prakso;
– Osebne vrednote:
sposobnost prilagajanja, nadzor lastnega vedenja v določeni situaciji;
– Etična kompetenca:
posameznikove osebnostne in profesionalne vrednote.
20
ne šole. Učinkovito učno okolje mora zagotavljati kakovostne pogoje za učenje,
učenci pa morajo biti aktivno vključeni v učni proces ob upoštevanju njihove-
ga predznanja in sposobnosti.
Visokošolske institucije se morajo truditi izbirati šolska okolja s koopera-
tivnimi mentorji, ki so pripravljeni sodelovati pri izvedbi pedagoške prakse in
posredno tudi v študijskem procesu. Le tako lahko zagotavljajo realno spozna-
vanje učnih okolij, v katera so vključeni učenci različnih starosti in s tem ne-
predvidljive situacije. Slednje lahko kot značilno izpostavimo za individualni
pouk pihalnih instrumentov, v katerem ima vsak učenec svoje specifične zna-
čilnosti. Sposobnost prilagajanja različnim situacijam pri individualnem po-
uku vpliva na samozaupanje bodočih učiteljev pri vstopu v poklicno življenje.
Učno okolje in praktične izkušnje so v izobraževanju bodočih učiteljev ključ-
ni. Tovrstne izkušnje odpirajo možnosti tudi za alternativne oblike poučeva-
nja. Stik s poučevanjem odpira nova razmišljanja in vprašanja ter posameznika
sooča s konkretnimi problemi in nalogami. Predvidevamo, da so lahko peda-
goške izkušnje tudi negativne, da znižujejo samozavest in slabo vplivajo na od-
nos študentov do poučevanja.
Pedagoška praksa se v različnih institucijah izvedbeno razlikuje. Študen-
tje lahko spremljajo pouk in svoja opažanja posredujejo učitelju, lahko aktivno
učijo mlajše učence pod nadzorom svojega učitelja ali tutorja. Možnost izved-
be pedagoške prakse je tudi v delovnih skupinah, kjer študentje opazujejo, uči-
jo in ocenjujejo drug drugega ter svoja opažanja posredujejo učitelju (Polifonia
Working Group for Instrumental and Vocal Music Teacher Education, 2010).
Raziskave in analize lastnih izkušenj študentov na področju pedagoške prakse
ter razvoj ustreznih strategij za uspešno medinstitucionalno sodelovanje so bi-
stveni, da bodoči učitelji postanejo tudi kritični pedagogi in se znajo spopadati
z izzivi na poklicni poti (Yourn, 2000). Tako evropska delovna skupina za in-
strumentalno in vokalno izobraževanje učiteljev govori o situacijskih kompe-
tencah, za katere menimo, da so zelo pomembne pri prenosu pedagoške prakse
v učno okolje (Polifonia Working Group for Instrumental and Vocal Music
Teacher Education, 2010). V tej skupini so opredelili glavne kompetence, ki jih
mora študent razvijati pri individualnem poučevanju instrumenta:
– Funkcionalna usposobljenost:
funkcionalna usposobljenost temelji na veščinah, spretnostih in izkušnjah
na področju posameznega instrumenta;
– Kognitivne kompetence:
prenos teorije in neformalno pridobljenega znanja v prakso;
– Osebne vrednote:
sposobnost prilagajanja, nadzor lastnega vedenja v določeni situaciji;
– Etična kompetenca:
posameznikove osebnostne in profesionalne vrednote.
20
