Page 65 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 65
Slika 2: Začetek Srebotnjakove Slovenice za trobila, tolkala in godala; prikaz zvrstitve tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
9-tonskega agregata ter dopolnitev do vseh dvanajstih tonov z napevom v rogovih
benti na tonskem centru D. Omenjeni tonski centri so povezani z intervalom
čiste kvinte – torej Des in As ter G in D.
Po strettni predstavitvi modalnega napeva v trobilih se v ritmu tolkal prid-
ružijo še nizka godala in harfa, in sicer v dveh kvartnih akordih (zvečane kvar-
te oz. enharmonično spremenjene zmanjšane kvinte – D-As in Es-A). Tem se
pridružijo še preostala godala, prav tako s kvartnimi akordi (E-B, F-H, C-Fis in
Cis-G), s čimer tvorijo 12-tonski agregat. Ob podpori tolkal v crescendu gradi-
rajo do fortissima in v večplastnosti, modalni napev v trobilih ter ritmični osti-
nato v tolkalih, harfi in godalih dosežejo dinamični vrhunec.
Z vidika instrumentacije gre razumeti zapisan odsek predvsem v smeri
gradnje tenzije. Ta se pne od začetka, od piana v tolkalih pa vse do dinamič-
65
9-tonskega agregata ter dopolnitev do vseh dvanajstih tonov z napevom v rogovih
benti na tonskem centru D. Omenjeni tonski centri so povezani z intervalom
čiste kvinte – torej Des in As ter G in D.
Po strettni predstavitvi modalnega napeva v trobilih se v ritmu tolkal prid-
ružijo še nizka godala in harfa, in sicer v dveh kvartnih akordih (zvečane kvar-
te oz. enharmonično spremenjene zmanjšane kvinte – D-As in Es-A). Tem se
pridružijo še preostala godala, prav tako s kvartnimi akordi (E-B, F-H, C-Fis in
Cis-G), s čimer tvorijo 12-tonski agregat. Ob podpori tolkal v crescendu gradi-
rajo do fortissima in v večplastnosti, modalni napev v trobilih ter ritmični osti-
nato v tolkalih, harfi in godalih dosežejo dinamični vrhunec.
Z vidika instrumentacije gre razumeti zapisan odsek predvsem v smeri
gradnje tenzije. Ta se pne od začetka, od piana v tolkalih pa vse do dinamič-
65
