Page 62 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 62
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 kot analizo glasbenega stavka (Stefanija, 2004). Že sam izraz »analiza« prina-
ša več različnih plati opazovanja, sistemov in načinov razčlenjevanja, kar sem
uporabil tudi kot svoje širše pojmovano metodološko načelo.
Zaradi Srebotnjakove raznolike rabe kompozicijskih prijemov v Sloveni-
ci bi bilo torej preozko slediti zgolj enemu že oblikovanemu sistematizirane-
mu analitičnemu aparatu analiziranja kompozicijskih prvin, saj bi na ta način
skladbo posledično že umestili v izdelan kalup posameznega analitičnega mo-
dela ali pa bi se zapletli zgolj v deskripcijo nekega sistema pravil (ki lahko velja
npr. za tonalitetno, atonalitetno, dvanajsttonsko glasbo itn.), pri tem pa izpus-
tili in zgrešili edinstvenost posamezne skladbe. V želji po čim celovitejši ana-
lizi izbranega dela želim izhajati predvsem iz unikatnosti njega samega. Z raz-
ličnimi metodološkimi postopki bom obravnaval in razčlenjeval posamezne
melodične člene, harmonske sisteme, ritem, metrum, instrumentacijo ter or-
kestracijo in v njih iskal širši smisel Srebotnjakove rabe tovrstnih kompozicij-
skih sredstev.
Kljub primarnemu fokusu pričujočega prispevka na glasbenoteoretsko
analizo bi želel najočitnejše primere Srebotnjakove rabe kompozicijskih prije-
mov pogledati tudi v širšem vsebinskem kontekstu in izpostaviti le nekaj pri-
merjav z drugimi deli iz skladateljevega glasbenega opusa ter deli drugih vi-
dnejših sodobnikov njegovega časa. Namen omenjenih komparacij je prikazati
vpliv, prepletenost in povezanost obravnavanega dela z drugimi deli bodisi iz
njegovega opusa bodisi opusov drugih domačih ali tujih sodobnikov.
analiza orkestralne skladbe slovenica
Analiza orkestralne skladbe Slovenica bo oblikovno sledila njeni tristavčni za-
snovi. Vsak od stavkov (»Antifona«, »Danza«, »Canto funebre«) bo obrav-
navan posamično glede na uporabljen kompozicijski slog z ustrezno glasbeno-
teoretsko analitično metodo. Analizam posameznih stavkov bo sledil splošni
oris kompozicijskega stavka kot sinopsis ugotovljenih spoznanj
Izvajalski aparat, ki ga je Srebotnjak predvidel v obravnavani skladbi, je
sledeč:
62
ša več različnih plati opazovanja, sistemov in načinov razčlenjevanja, kar sem
uporabil tudi kot svoje širše pojmovano metodološko načelo.
Zaradi Srebotnjakove raznolike rabe kompozicijskih prijemov v Sloveni-
ci bi bilo torej preozko slediti zgolj enemu že oblikovanemu sistematizirane-
mu analitičnemu aparatu analiziranja kompozicijskih prvin, saj bi na ta način
skladbo posledično že umestili v izdelan kalup posameznega analitičnega mo-
dela ali pa bi se zapletli zgolj v deskripcijo nekega sistema pravil (ki lahko velja
npr. za tonalitetno, atonalitetno, dvanajsttonsko glasbo itn.), pri tem pa izpus-
tili in zgrešili edinstvenost posamezne skladbe. V želji po čim celovitejši ana-
lizi izbranega dela želim izhajati predvsem iz unikatnosti njega samega. Z raz-
ličnimi metodološkimi postopki bom obravnaval in razčlenjeval posamezne
melodične člene, harmonske sisteme, ritem, metrum, instrumentacijo ter or-
kestracijo in v njih iskal širši smisel Srebotnjakove rabe tovrstnih kompozicij-
skih sredstev.
Kljub primarnemu fokusu pričujočega prispevka na glasbenoteoretsko
analizo bi želel najočitnejše primere Srebotnjakove rabe kompozicijskih prije-
mov pogledati tudi v širšem vsebinskem kontekstu in izpostaviti le nekaj pri-
merjav z drugimi deli iz skladateljevega glasbenega opusa ter deli drugih vi-
dnejših sodobnikov njegovega časa. Namen omenjenih komparacij je prikazati
vpliv, prepletenost in povezanost obravnavanega dela z drugimi deli bodisi iz
njegovega opusa bodisi opusov drugih domačih ali tujih sodobnikov.
analiza orkestralne skladbe slovenica
Analiza orkestralne skladbe Slovenica bo oblikovno sledila njeni tristavčni za-
snovi. Vsak od stavkov (»Antifona«, »Danza«, »Canto funebre«) bo obrav-
navan posamično glede na uporabljen kompozicijski slog z ustrezno glasbeno-
teoretsko analitično metodo. Analizam posameznih stavkov bo sledil splošni
oris kompozicijskega stavka kot sinopsis ugotovljenih spoznanj
Izvajalski aparat, ki ga je Srebotnjak predvidel v obravnavani skladbi, je
sledeč:
62
