Page 64 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 64
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 antifona
Prvi stavek Srebotnjakove Slovenice nosi naslov »Antifona«. Po zapisu skla-
datelja v spremni besedi (»V ‚Antifoni‘ je v instrumentalni obliki ohranil eno
najstarejših oblik petja pri nas.«) ga lahko povežemo s petjem kratkih napevov,
tj. antifon, v zgodnjem krščanskem bogoslužju, te pa je mogoče najti v več sre-
dnjeveških koralnih rokopisih, ki jih hranijo izbrana slovenska hranišča in ar-
hivi (Snoj, 2018).
Srebotnjak prvi stavek prične v prostem metrumu oz. brez metruma (sen-
za misura), trajanje posameznih segmentov pa je določeno s časovnim zapisom
v sekundah – gre torej za koncept t. i. »proporcialne notacije« (tudi »časovna
notacija«, redkeje »časovno-prostorska notacija«) (Gligo, 2012), ki je bila med
mlajšo generacijo slovenskih skladateljev po drugi svetovni vojni relativno po-
gosto uporabljena. Takšno kompozicijsko prakso so Srebotnjak in njegovi so-
dobniki (Pro musica viva) spoznali ter ji bili izpostavljeni predvsem med študi-
jem v tujini (Rihtaršič, 2019).
V godalih se v tradiciji 12-tonskega komponiranja zvrstijo posamezni toni,
vendar ne v celoti. 9-tonski agregat v godalih, ob tremolu viseče činele in veli-
kega bobna, ustvari plast sodobnega zvočnega okolja, v 1. in 3. rogu pa se v kon-
trapunktični tehniki strette pojavi napev antifone v manjkajočih tonih, s čimer
skladatelj sklene niz vseh dvanajstih tonov. Omenjen niz tonov ni zasnovan po
načelih oz. pravilih gradnje 12-tonskih serij, gotovo pa gre iskati zgled in vpliv
ravno v tovrstni tehniki komponiranja. Stretto napeva antifone v 1. in 3. rogu
eruptira vstop harfe z novim 7-tonskim agregatom in predstavlja novo zvočno
plast. 1. in 3. rogu se pridružita še 2. in 4. rog po že videnem principu strette.
Skladateljevo izbiro tovrstne imitacijske tehnike za obdelovanje tematskega
gradiva je mogoče iskati predvsem v srednjeveški cerkveni glasbi in takratni
praksi komponiranja. S tem se Srebotnjak po načinu obdelovanja približa sta-
rejšim kompozicijskim tehnikam, vzpostavi glasbeno-tehnično zgodovinsko
relacijo, vendar v popolnoma novem večplastnem zvočnem okolju. Slednji gle-
de na časovni zapis postopoma dinamično bledi in izzveni.
Nov del 1. stavka Slovenice zaznamujejo določeni časovni elementi (takto-
vski način, metrum, tempo) – njihovo uveljavitev podkrepi začetek ponavljajo-
čega se tritaktnega ritmičnega ostinata v pavkah (v tehniki scondato – znižano,
razglašeno) in velikem bobnu. Omenjeno ritmično plast dopolni zvok trobil, ki
tvori novo modalno plast. Napev v trobilih po terčnem ambitusu spominja na
prvega, ponovno je prisotna uporaba imitacije, vendar pa tokrat skladatelj obde-
lavo omenjenega napeva nadgradi in ga postavi v polimodalni harmonski sistem.
V 1. in 2. pozavni se na tonskem centru Des predstavi modalni napev, ven-
dar ga pred zaključitvijo, torej v stretti, dopolnita 3. in 4. trobenta na tonskem
centru As. Enakemu načelu vpeljevanja napeva sledita tudi tretji nastop nape-
va v 3. in 4. pozavni na tonskem centru G in četrti nastop napeva v 1. in 2. tro-
64
Prvi stavek Srebotnjakove Slovenice nosi naslov »Antifona«. Po zapisu skla-
datelja v spremni besedi (»V ‚Antifoni‘ je v instrumentalni obliki ohranil eno
najstarejših oblik petja pri nas.«) ga lahko povežemo s petjem kratkih napevov,
tj. antifon, v zgodnjem krščanskem bogoslužju, te pa je mogoče najti v več sre-
dnjeveških koralnih rokopisih, ki jih hranijo izbrana slovenska hranišča in ar-
hivi (Snoj, 2018).
Srebotnjak prvi stavek prične v prostem metrumu oz. brez metruma (sen-
za misura), trajanje posameznih segmentov pa je določeno s časovnim zapisom
v sekundah – gre torej za koncept t. i. »proporcialne notacije« (tudi »časovna
notacija«, redkeje »časovno-prostorska notacija«) (Gligo, 2012), ki je bila med
mlajšo generacijo slovenskih skladateljev po drugi svetovni vojni relativno po-
gosto uporabljena. Takšno kompozicijsko prakso so Srebotnjak in njegovi so-
dobniki (Pro musica viva) spoznali ter ji bili izpostavljeni predvsem med študi-
jem v tujini (Rihtaršič, 2019).
V godalih se v tradiciji 12-tonskega komponiranja zvrstijo posamezni toni,
vendar ne v celoti. 9-tonski agregat v godalih, ob tremolu viseče činele in veli-
kega bobna, ustvari plast sodobnega zvočnega okolja, v 1. in 3. rogu pa se v kon-
trapunktični tehniki strette pojavi napev antifone v manjkajočih tonih, s čimer
skladatelj sklene niz vseh dvanajstih tonov. Omenjen niz tonov ni zasnovan po
načelih oz. pravilih gradnje 12-tonskih serij, gotovo pa gre iskati zgled in vpliv
ravno v tovrstni tehniki komponiranja. Stretto napeva antifone v 1. in 3. rogu
eruptira vstop harfe z novim 7-tonskim agregatom in predstavlja novo zvočno
plast. 1. in 3. rogu se pridružita še 2. in 4. rog po že videnem principu strette.
Skladateljevo izbiro tovrstne imitacijske tehnike za obdelovanje tematskega
gradiva je mogoče iskati predvsem v srednjeveški cerkveni glasbi in takratni
praksi komponiranja. S tem se Srebotnjak po načinu obdelovanja približa sta-
rejšim kompozicijskim tehnikam, vzpostavi glasbeno-tehnično zgodovinsko
relacijo, vendar v popolnoma novem večplastnem zvočnem okolju. Slednji gle-
de na časovni zapis postopoma dinamično bledi in izzveni.
Nov del 1. stavka Slovenice zaznamujejo določeni časovni elementi (takto-
vski način, metrum, tempo) – njihovo uveljavitev podkrepi začetek ponavljajo-
čega se tritaktnega ritmičnega ostinata v pavkah (v tehniki scondato – znižano,
razglašeno) in velikem bobnu. Omenjeno ritmično plast dopolni zvok trobil, ki
tvori novo modalno plast. Napev v trobilih po terčnem ambitusu spominja na
prvega, ponovno je prisotna uporaba imitacije, vendar pa tokrat skladatelj obde-
lavo omenjenega napeva nadgradi in ga postavi v polimodalni harmonski sistem.
V 1. in 2. pozavni se na tonskem centru Des predstavi modalni napev, ven-
dar ga pred zaključitvijo, torej v stretti, dopolnita 3. in 4. trobenta na tonskem
centru As. Enakemu načelu vpeljevanja napeva sledita tudi tretji nastop nape-
va v 3. in 4. pozavni na tonskem centru G in četrti nastop napeva v 1. in 2. tro-
64
