Page 69 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 69
Zadnjemu taktu 3-taktnega ostinata sledi hipna opustitev sekcije trobil in tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
harfe – v diskantnem clustru ostanejo le še godala, a brez kontrabasa in violon-
čela, ter mali boben v tremolu. Po enotaktnem zatišju se z dušilci v trobentah
začne sklepni del prvega stavka Slovenice.
V novem taktovskem načinu in tempu se predstavi že omenjena plast tro-
bent z dušilci – ponavljajočim se signalom trobent, ki so oblikovani po vzoru
3-taktnega ostinata v tolkalih, se v novem tempu pridruži že znan modalni na-
pev v 1. in 2. pozavnah na tonskem centru Es. Po končanem štiritaktnem nape-
vu se v 3. in 4. trobenti dosledno, v enakem ritmu in na enakem tonskem cen-
tru, ponovi modalni napev, vseskozi pa napev spremljata 1. in 2. trobenta z že
omenjenimi signali kot nekakšna zvočna kulisa.
Modalni napev se v omenjeni instrumentaciji in imitaciji dosledno pono-
vi kar petkrat, vseskozi pa ga spremlja ritmični ostinato v trobentah z dušilci.
Že v drugi ponovitvi se v intervalu zmanjšane kvinte (D-As) v nizkem registru
(violončeli in kontrabasi s podvojeno harfo) odpre nova zvočna plast, ki v pia-
nu omenjeni zvočnosti doda širši in globlji diapazon. Plast se s krajšimi premo-
ri v takšni obliki utripajoče ponovi še trikrat, pri drugi ponovitvi pa se poja-
vi še četrta zvočna plast, in sicer v 1. in 2. violinah. V tehniki imitacije, začenši
s 1. violinami, se v unisonu predstavi preprosti 6-taktni kvartno-kvintni spev
kot nekakšna harmonska reminiscenca na vso predhodno uporabljeno kvar-
tno-kvintno zvočnost.
Preglednica 2: Prikaz večplastne fakture zaključnega dela 1. stavka Srebotnjakove
Slovenice
6-taktni spev se v enaki instrumentaciji v diskantni legi ponovi še dvak-
rat – prvič v tehniki strette, drugič pa kot unisono v 1. in 2. violinah. Pred zad-
njo ponovitvijo speva ritmični ostinato zaključijo trobente z dušilci, štiri takte
69
harfe – v diskantnem clustru ostanejo le še godala, a brez kontrabasa in violon-
čela, ter mali boben v tremolu. Po enotaktnem zatišju se z dušilci v trobentah
začne sklepni del prvega stavka Slovenice.
V novem taktovskem načinu in tempu se predstavi že omenjena plast tro-
bent z dušilci – ponavljajočim se signalom trobent, ki so oblikovani po vzoru
3-taktnega ostinata v tolkalih, se v novem tempu pridruži že znan modalni na-
pev v 1. in 2. pozavnah na tonskem centru Es. Po končanem štiritaktnem nape-
vu se v 3. in 4. trobenti dosledno, v enakem ritmu in na enakem tonskem cen-
tru, ponovi modalni napev, vseskozi pa napev spremljata 1. in 2. trobenta z že
omenjenimi signali kot nekakšna zvočna kulisa.
Modalni napev se v omenjeni instrumentaciji in imitaciji dosledno pono-
vi kar petkrat, vseskozi pa ga spremlja ritmični ostinato v trobentah z dušilci.
Že v drugi ponovitvi se v intervalu zmanjšane kvinte (D-As) v nizkem registru
(violončeli in kontrabasi s podvojeno harfo) odpre nova zvočna plast, ki v pia-
nu omenjeni zvočnosti doda širši in globlji diapazon. Plast se s krajšimi premo-
ri v takšni obliki utripajoče ponovi še trikrat, pri drugi ponovitvi pa se poja-
vi še četrta zvočna plast, in sicer v 1. in 2. violinah. V tehniki imitacije, začenši
s 1. violinami, se v unisonu predstavi preprosti 6-taktni kvartno-kvintni spev
kot nekakšna harmonska reminiscenca na vso predhodno uporabljeno kvar-
tno-kvintno zvočnost.
Preglednica 2: Prikaz večplastne fakture zaključnega dela 1. stavka Srebotnjakove
Slovenice
6-taktni spev se v enaki instrumentaciji v diskantni legi ponovi še dvak-
rat – prvič v tehniki strette, drugič pa kot unisono v 1. in 2. violinah. Pred zad-
njo ponovitvijo speva ritmični ostinato zaključijo trobente z dušilci, štiri takte
69
