Page 85 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 85
jočimi ritmičnimi vzorci (mormorando – mrmrajoče, mrmraje) spominja na tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
začetni modalni napev iz 1. stavka, »Antifona«. Ritmični vzorci so sestavlje-
ni iz štirih sklopov – po 5-, 4-, 3- ali 2-osmink skupaj –, loči pa jih osminska
pavza. Zvočni plasti rogov Srebotnjak doda tudi tremolo v velikem bobnu, ki
»mrmrajoče« ponavljanje ritmičnih sklopov le še bolj zabriše.
Srebotnjak nadaljuje s kratkimi reminiscencami tematik iz vseh treh stav-
kov – tokrat v zvočnosti čeleste predstavi markantni recitativ, ki ga je upora-
bil v začetku 3. stavka (glej sliko 9), a na tonu e. Skladatelj je recitativu pripisal
oznako sereno (spokojno), s čimer osmisli izbiro tako blagozvočnega instru-
menta, kot je čelesta. Recitativu sledi že znana dopolnjujoča se tematika v harfi
in pavkah, kjer izstopa interval velike septime, vendar tokrat ne marcato, tem-
več dolce (sladko).
Po končanih reminiscencah iz prejšnjih stavkov ostane le še zvočna plast
12-tonskega akorda v godalih. Ta se v počasnem tempu (non rallentando – brez
upočasnjevanja) dinamično tiša in umira (morendo) vse do najtišjega šepeta.
Slika 19: Konec skladbe Slovenica se zaključi z dinamičnim »umiranjem« do tišine
85
začetni modalni napev iz 1. stavka, »Antifona«. Ritmični vzorci so sestavlje-
ni iz štirih sklopov – po 5-, 4-, 3- ali 2-osmink skupaj –, loči pa jih osminska
pavza. Zvočni plasti rogov Srebotnjak doda tudi tremolo v velikem bobnu, ki
»mrmrajoče« ponavljanje ritmičnih sklopov le še bolj zabriše.
Srebotnjak nadaljuje s kratkimi reminiscencami tematik iz vseh treh stav-
kov – tokrat v zvočnosti čeleste predstavi markantni recitativ, ki ga je upora-
bil v začetku 3. stavka (glej sliko 9), a na tonu e. Skladatelj je recitativu pripisal
oznako sereno (spokojno), s čimer osmisli izbiro tako blagozvočnega instru-
menta, kot je čelesta. Recitativu sledi že znana dopolnjujoča se tematika v harfi
in pavkah, kjer izstopa interval velike septime, vendar tokrat ne marcato, tem-
več dolce (sladko).
Po končanih reminiscencah iz prejšnjih stavkov ostane le še zvočna plast
12-tonskega akorda v godalih. Ta se v počasnem tempu (non rallentando – brez
upočasnjevanja) dinamično tiša in umira (morendo) vse do najtišjega šepeta.
Slika 19: Konec skladbe Slovenica se zaključi z dinamičnim »umiranjem« do tišine
85
