Page 82 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 82
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 razvije oz. dokonča, pač pa z njim daje vtis lažnega začetka pričakovanega re-
citativa, ki pa se začne 2 takta kasneje v prvi pozavni brez dušilca (senza sordi-
no). Omenjen moment ob vsej zapisani zvočni kulisi daje občutek in zven gro-
tesknosti, trpkosti, na kar kaže predvsem okrasek z glissandom v lažnem vstopu
druge pozavne. Tega je moč vsebinsko povezati z zadnjim dodanim zvočnim
efektom (glissandi v sekciji viol).
Slika 15: Lažni vstop recitativa v drugi pozavni z dušilcem in nato recitacija v prvi
pozavni na tonu f
Po končanem solu pozavne se omenjeni večplastni fakturi pridruži že zna-
na zadnja plast, ki pa je tokrat sestavljena iz dveh dopolnjujočih se motivov v
violinah ter pavkah in pozavni. Tudi tokrat se večkrat ponovita v različnih rit-
mičnih permutacijah. Sorodnost tematskega gradiva v violinah ( feroce) je mo-
goče najti v zvočni plasti čeleste in harfe, saj tudi tukaj izstopa interval velike
septime. Obravnavan drugi del v prostem metrumu (senza misura) Srebotnjak
razširi in podaljša v točno določen tempo – motive v violinah ter pavkah in po-
zavni ponovi večkrat kot prvič, tem doda tudi reminiscenco na recitacijo v sek-
cijo trobent z dušilci. Oblikovno podaljša tako prvi kot tudi drugi del, kar je
dosledna skladateljeva praksa pri vseh ponovitvah posameznih oblikovnih de-
lov tekom vseh treh stavkov Slovenice. Srebotnjak drugi del v določenem tem-
pu in v kombinaciji z opisano zvočno kuliso sklene s ponavljajočimi se in dina-
mično naraščajočimi udarci na pavke.
Slika 16: Ponavljajoči se in dinamično naraščujoči udarci na pavke
Po jasno zaključenem drugem delu sledi z vstopom sekcije pozavn nov
oblikovni del (Andante – con passione-dramatico) in predstavlja dramaturški
vrh tretjega stavka Slovenice. V pozavnah se najprej predstavi dvotaktna tema-
tika, ki jo skladatelj tekom večkratnih ponovitev spretno ritmično variira –
omenjene tematike do sedaj dosledno ni bilo mogoče najti tekom vseh treh
stavkov, pa vendar deluje zelo poznano in spominja že na nekaj slišanega. Raz-
log za omenjeno poznanost gre iskati v terčnem ambitusu tematike in nena-
82
citativa, ki pa se začne 2 takta kasneje v prvi pozavni brez dušilca (senza sordi-
no). Omenjen moment ob vsej zapisani zvočni kulisi daje občutek in zven gro-
tesknosti, trpkosti, na kar kaže predvsem okrasek z glissandom v lažnem vstopu
druge pozavne. Tega je moč vsebinsko povezati z zadnjim dodanim zvočnim
efektom (glissandi v sekciji viol).
Slika 15: Lažni vstop recitativa v drugi pozavni z dušilcem in nato recitacija v prvi
pozavni na tonu f
Po končanem solu pozavne se omenjeni večplastni fakturi pridruži že zna-
na zadnja plast, ki pa je tokrat sestavljena iz dveh dopolnjujočih se motivov v
violinah ter pavkah in pozavni. Tudi tokrat se večkrat ponovita v različnih rit-
mičnih permutacijah. Sorodnost tematskega gradiva v violinah ( feroce) je mo-
goče najti v zvočni plasti čeleste in harfe, saj tudi tukaj izstopa interval velike
septime. Obravnavan drugi del v prostem metrumu (senza misura) Srebotnjak
razširi in podaljša v točno določen tempo – motive v violinah ter pavkah in po-
zavni ponovi večkrat kot prvič, tem doda tudi reminiscenco na recitacijo v sek-
cijo trobent z dušilci. Oblikovno podaljša tako prvi kot tudi drugi del, kar je
dosledna skladateljeva praksa pri vseh ponovitvah posameznih oblikovnih de-
lov tekom vseh treh stavkov Slovenice. Srebotnjak drugi del v določenem tem-
pu in v kombinaciji z opisano zvočno kuliso sklene s ponavljajočimi se in dina-
mično naraščajočimi udarci na pavke.
Slika 16: Ponavljajoči se in dinamično naraščujoči udarci na pavke
Po jasno zaključenem drugem delu sledi z vstopom sekcije pozavn nov
oblikovni del (Andante – con passione-dramatico) in predstavlja dramaturški
vrh tretjega stavka Slovenice. V pozavnah se najprej predstavi dvotaktna tema-
tika, ki jo skladatelj tekom večkratnih ponovitev spretno ritmično variira –
omenjene tematike do sedaj dosledno ni bilo mogoče najti tekom vseh treh
stavkov, pa vendar deluje zelo poznano in spominja že na nekaj slišanega. Raz-
log za omenjeno poznanost gre iskati v terčnem ambitusu tematike in nena-
82
