Page 87 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 87
očitnejši je vezni element kvartno-kvintnega sozvočja, ki se v spremenljivih tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
vlogah, odnosih in variacijah pojavlja v raznovrstnih zvočnih plasteh in je kot
tak pogost gradnik kompleksnejših sozvočij. Močna težnja po zvrstitvi vseh
12 tonov kromatične lestvice na najrazličnejše načine – bodisi preko že ome-
njenih kvartno-kvintnih akordov, sekundnih akordov oz. clustrov, polikordov
bodisi sestavljenih lestvic (npr. dve celotonski lestvici) itn. – je prav tako eden
izmed veznih elementov skozi vse tri stavke. Posebno vlogo povezovalnega ele-
menta v skladbi ima tudi kontrapunktična tehnika imitacije, ki je ena temelj-
nih melodičnih tehnik obdelovanja glasbenega gradiva. Tehnika imitacije ima
tudi glasbenorazvojno povezavo z uporabljeno tematiko modalnih napevov, ki
nakazuje na zgled in inspiracijo obdelovanja tematike iz srednjeveške starokr-
ščanske glasbene zvočnosti.
Zunanja glasbena struktura je prav tako skozi vse tri stavke tesno pove-
zana s konceptom konstruiranja različnih tekstur, melodičnih vzorcev, orke-
stracijskih in dinamičnih kontrastov ter harmonskih sistemov. Ob nastopu
omenjenih sistemov oblikovanja skladatelj tvori nov notranji del glasbene obli-
ke. Obenem vsak nov del rezultira z drugačno glasbeno teksturo, kar dodatno
podkrepi nastop novega oblikovnega dela. Pogost način oblikovanja glasbene-
ga toka nakazujejo tudi dinamični kontrasti in hipne elizije taktov med posa-
meznimi odseki, na katere je sicer opozoril tudi Stefanija (2001) v drugem or-
kestralnem delu (Klic narave za simfonični orkester, 1981).
Le bežen pogled na Srebotnjakovo rokopisno partiturno sliko prikaže nje-
govo izredno natančnost in doslednost pri zapisu orkestrske partiture – to velja
tudi za preostala orkestralna dela. V partituro so zabeleženi najmanjši detajli,
ki so dosledno zapisani in organizirani z ravnilom. Kot predavatelj in profesor
instrumentacije, ob kompoziciji in harmoniji, na Akademiji za glasbo v Lju-
bljani (Venišnik Petrnelj in Novak Oiseau, 2011) je nedvomno poznal nian-
se barv posameznih instrumentov, uporabljal je tudi druge razširjene tehnike
in zvočne efekte igranja na posamezne instrumente (npr. tehnika bouchés v ro-
govih). O tem je sam spregovoril v intervjuju za slovenski časnik Večer (Veho-
var, 1999, str. 16):
Kot predavatelj sem moral še posebej poglobiti svoje znanje, po drugi
strani pa sem že po zaključku študija v Ljubljani veliko pisal filmsko
glasbo. To mi je nudilo izredno možnost, da sem spoznal zvok orke-
stra in poglobil znanje o instrumentaciji, saj sem komaj napisano par-
tituro že čez dan ali dva slišal v polni zasedbi in sem lahko tudi takoj
delal popravke.
Ob zapisanem se nam kot dodatek k sklepu pričujočega prispevka v pre-
mislek ponuja tudi uporaba oz. zapis instrumenta tamburo militare (vojaški
boben) v Srebotnjakovi Slovenici, saj siceršnja izvedba na glasbeni zgoščenki
z naslovom »Alojz Srebotnjak« (1994) uporablja zven malega bobna oz. cassa
chiara – razlika med njima je v uglasitvi bobna oz. tonski višini (vojaški boben
87
vlogah, odnosih in variacijah pojavlja v raznovrstnih zvočnih plasteh in je kot
tak pogost gradnik kompleksnejših sozvočij. Močna težnja po zvrstitvi vseh
12 tonov kromatične lestvice na najrazličnejše načine – bodisi preko že ome-
njenih kvartno-kvintnih akordov, sekundnih akordov oz. clustrov, polikordov
bodisi sestavljenih lestvic (npr. dve celotonski lestvici) itn. – je prav tako eden
izmed veznih elementov skozi vse tri stavke. Posebno vlogo povezovalnega ele-
menta v skladbi ima tudi kontrapunktična tehnika imitacije, ki je ena temelj-
nih melodičnih tehnik obdelovanja glasbenega gradiva. Tehnika imitacije ima
tudi glasbenorazvojno povezavo z uporabljeno tematiko modalnih napevov, ki
nakazuje na zgled in inspiracijo obdelovanja tematike iz srednjeveške starokr-
ščanske glasbene zvočnosti.
Zunanja glasbena struktura je prav tako skozi vse tri stavke tesno pove-
zana s konceptom konstruiranja različnih tekstur, melodičnih vzorcev, orke-
stracijskih in dinamičnih kontrastov ter harmonskih sistemov. Ob nastopu
omenjenih sistemov oblikovanja skladatelj tvori nov notranji del glasbene obli-
ke. Obenem vsak nov del rezultira z drugačno glasbeno teksturo, kar dodatno
podkrepi nastop novega oblikovnega dela. Pogost način oblikovanja glasbene-
ga toka nakazujejo tudi dinamični kontrasti in hipne elizije taktov med posa-
meznimi odseki, na katere je sicer opozoril tudi Stefanija (2001) v drugem or-
kestralnem delu (Klic narave za simfonični orkester, 1981).
Le bežen pogled na Srebotnjakovo rokopisno partiturno sliko prikaže nje-
govo izredno natančnost in doslednost pri zapisu orkestrske partiture – to velja
tudi za preostala orkestralna dela. V partituro so zabeleženi najmanjši detajli,
ki so dosledno zapisani in organizirani z ravnilom. Kot predavatelj in profesor
instrumentacije, ob kompoziciji in harmoniji, na Akademiji za glasbo v Lju-
bljani (Venišnik Petrnelj in Novak Oiseau, 2011) je nedvomno poznal nian-
se barv posameznih instrumentov, uporabljal je tudi druge razširjene tehnike
in zvočne efekte igranja na posamezne instrumente (npr. tehnika bouchés v ro-
govih). O tem je sam spregovoril v intervjuju za slovenski časnik Večer (Veho-
var, 1999, str. 16):
Kot predavatelj sem moral še posebej poglobiti svoje znanje, po drugi
strani pa sem že po zaključku študija v Ljubljani veliko pisal filmsko
glasbo. To mi je nudilo izredno možnost, da sem spoznal zvok orke-
stra in poglobil znanje o instrumentaciji, saj sem komaj napisano par-
tituro že čez dan ali dva slišal v polni zasedbi in sem lahko tudi takoj
delal popravke.
Ob zapisanem se nam kot dodatek k sklepu pričujočega prispevka v pre-
mislek ponuja tudi uporaba oz. zapis instrumenta tamburo militare (vojaški
boben) v Srebotnjakovi Slovenici, saj siceršnja izvedba na glasbeni zgoščenki
z naslovom »Alojz Srebotnjak« (1994) uporablja zven malega bobna oz. cassa
chiara – razlika med njima je v uglasitvi bobna oz. tonski višini (vojaški boben
87
