Page 86 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 86
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Celostna oblikovna struktura Srebotnjakovega 3. stavka Slovenice sledi
konceptom konstruiranja različnih tekstur, melodičnih vzorcev, orkestracij-
skih in dinamičnih kontrastov ter harmonskih sistemov, ki smo jih že srečali
in zaznali v prejšnjih dveh stavkih. Vse zapisane oblikovne in tematske segmen-
te sem poskusil zapisati v spodnjo abstraktno shemo.
Preglednica 8: Abstraktna oblikovna shema 3. stavka Slovenice, »Canto funebre«
V preglednici 8 so prikazani posamezni oblikovni segmenti (A, B, A1 itn.)
in uporabljeni tematski sklopi (a, b, a1, itn.) ter njih trajanje (v sekundah ali
taktih).
V 3. stavku, pa tudi v 1. in 2. stavku, je poseben indikator nastopa nove-
ga dela poleg spremenjene glasbene teksture tudi očitna menjava določenega in
prostega metruma (senza misura). Z nastopom določenega taktovskega nači-
na Srebotnjak obravnavani tematiki doda nekoliko ostrejši karakter, k temu pa
znatno pripomore tudi pogosta raba ritmičnega ostinata v tolkalih. Segment v
prostem metrumu pa je navadno bolj kolorističen, išče nove zvočne kombinaci-
je, ki se prelivajo in prepletajo iz ene instrumentalne sekcije v drugo.
Imitacijska tehnika je močno prisotna tudi v zaključnem stavku, kjer je
Srebotnjak na že znan način obdeloval 8-taktni modalni napev sestavljen iz to-
nov durovega heksakorda na tonu g. Tehnika imitacije je tako eden izmed ve-
znih elementov skozi vse tri stavke, kar pa se nenazadnje tudi glasbeno razvoj-
no povezuje z uporabljeno tematiko – večkratna uporaba modalnih napevov in
obdelovanje le-teh nakazuje na zgled in inspiracijo srednjeveške glasbene zvoč-
nosti.
Omeniti je potrebno tudi Srebotnjakovo težnjo po dosledni uporabi sesta-
vljenih taktovskih načinov skozi celoten 3. stavek ter njihovo menjavanje. Sesta-
vljeni taktovski načini imajo asimetrično dvodelno in tridelno ter simetrično
štiridelno sestavo, npr. 5/4, 7/4, prevladujejo pa tako v 3. kot tudi v 1. stavku.
Dosledna menjava taktovskih načinov je v teku rezijanskega napeva prisotna
predvsem v 2. stavku.
sklep
Skladatelj Alojz Srebotnjak skozi vse tri stavke Slovenice za trobila, tolkala in
godala (»Antifona«, »Danza« in »Canto funebre«) uporablja več veznih ele-
mentov, ki jih je kompleksno prepletal na različnih nivojih glasbene teksture.
86
konceptom konstruiranja različnih tekstur, melodičnih vzorcev, orkestracij-
skih in dinamičnih kontrastov ter harmonskih sistemov, ki smo jih že srečali
in zaznali v prejšnjih dveh stavkih. Vse zapisane oblikovne in tematske segmen-
te sem poskusil zapisati v spodnjo abstraktno shemo.
Preglednica 8: Abstraktna oblikovna shema 3. stavka Slovenice, »Canto funebre«
V preglednici 8 so prikazani posamezni oblikovni segmenti (A, B, A1 itn.)
in uporabljeni tematski sklopi (a, b, a1, itn.) ter njih trajanje (v sekundah ali
taktih).
V 3. stavku, pa tudi v 1. in 2. stavku, je poseben indikator nastopa nove-
ga dela poleg spremenjene glasbene teksture tudi očitna menjava določenega in
prostega metruma (senza misura). Z nastopom določenega taktovskega nači-
na Srebotnjak obravnavani tematiki doda nekoliko ostrejši karakter, k temu pa
znatno pripomore tudi pogosta raba ritmičnega ostinata v tolkalih. Segment v
prostem metrumu pa je navadno bolj kolorističen, išče nove zvočne kombinaci-
je, ki se prelivajo in prepletajo iz ene instrumentalne sekcije v drugo.
Imitacijska tehnika je močno prisotna tudi v zaključnem stavku, kjer je
Srebotnjak na že znan način obdeloval 8-taktni modalni napev sestavljen iz to-
nov durovega heksakorda na tonu g. Tehnika imitacije je tako eden izmed ve-
znih elementov skozi vse tri stavke, kar pa se nenazadnje tudi glasbeno razvoj-
no povezuje z uporabljeno tematiko – večkratna uporaba modalnih napevov in
obdelovanje le-teh nakazuje na zgled in inspiracijo srednjeveške glasbene zvoč-
nosti.
Omeniti je potrebno tudi Srebotnjakovo težnjo po dosledni uporabi sesta-
vljenih taktovskih načinov skozi celoten 3. stavek ter njihovo menjavanje. Sesta-
vljeni taktovski načini imajo asimetrično dvodelno in tridelno ter simetrično
štiridelno sestavo, npr. 5/4, 7/4, prevladujejo pa tako v 3. kot tudi v 1. stavku.
Dosledna menjava taktovskih načinov je v teku rezijanskega napeva prisotna
predvsem v 2. stavku.
sklep
Skladatelj Alojz Srebotnjak skozi vse tri stavke Slovenice za trobila, tolkala in
godala (»Antifona«, »Danza« in »Canto funebre«) uporablja več veznih ele-
mentov, ki jih je kompleksno prepletal na različnih nivojih glasbene teksture.
86
