Page 88 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 88
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 je nižjega zvena in posledično je ton nekoliko robustnejši, globlji). Pa vendar
pregled uporabe tolkal v celotnem orkestralnem opusu kaže, da je Srebotnjak
poznal omenjeno nianso vojaškega in malega bobna – v skladbi Antifona za
simfonični orkester (1964) je hkrati uporabil tako vojaški kot mali boben in ju
tudi pravilno notiral (vojaški boben nižje, mali boben višje), iz česar gre sklepa-
ti, da je uporaba in posledično izvedba tolkalnega parta na glasbeni zgoščenki
napačno razumljena. Zapis tamburo militare je skladatelj dosledno uporabljal
tudi v ostalih orkestralnih kompozicijah, s čimer obstaja nevarnost površne iz-
vajalske prakse omenjenega instrumenta tudi v preostalih Srebotnjakovih or-
kestralnih skladbah.
Sklep pričujočega prispevka bi želel zaključiti z razmišljanjem o Srebotnja-
kovi zvočni viziji v Slovenici za trobila, tolkala in godala. Ob poslušanju ome-
njenega dela so se mi v mislih znova in znova porajalavprašanja: Zakaj toliko
kvart in kvint? Clustrov? Zakaj toliko zvočnih plasti? Imitacij? Dinamičnih
kontrastov? Gre pri tem za kakšno globljo zvočno vizijo? Deloma sem odgo-
vore našel v zapisani analizi kompozicijskega stavka, deloma tudi v dosedanjih
analizah ostalih Srebotnjakovih del, celosten odgovor pa mi je pravzaprav po-
nudil kar sam skladatelj z besedami, s katerimi se je označil v Primorskih novi-
cah (Gombač, 1999, str. 23) ob prejemu Prešernove nagrade:
Oprijel se me je kraški prizvok, ker sem rojen v tistih krajih, ker sem
veliko svojih del napisal na tekste Srečka Kosovela. [...] V nekaterih
od svojih del sem verjetno podzavestno ujel tudi zvok, ki bi mu lahko
rekli, da je trši, bolj kamnit, seveda vedno podrejen trpkosti izraza in
delu vsebine, ki jo kompozicija v določenem trenutku izraža.
Kljub vsem obiskanim učiteljem in mentorjem, vsem priučenim kompo-
zicijskim tehnikam, v Srebotnjakovi glasbi tlijo slovenski duh, slovenske kore-
nine, ljudska glasba in domač kraški svet. To je njegova globlja zvočna vizija.
Literatura
Barbo, M. (2001). Pro musica viva: prispevek k slovenski moderni po II.
svetovni vojni. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Cope, D. (1997). Tehniques of the contemporary composer. Schirmer Books.
Dallin, L. (1977). Techniques of twentieth century composition: A guide to
the materials of modern music (4th ed.). Wm. C. Brown Company
Publishers.
Gabrijelčič, M. (1966). Kosovelova poezija v Srebotnjakovi glasbi. Goriška
srečanja, 1(3), 50–52.
Gligo, N. (2012). Pojmovnik glasbe 20. stoletja. Znanstvena založba Filozofske
fakultete.
Gombač, M. (1999). Oprijel se me je kraški prizvok: kaj o primorskem
skladatelju, Alojzu Srebotnjaku, letošnjemu Prešernovemu nagrajencu,
menijo njegovi stanovski kolegi. Primorske novice, 53(10), 23.
88
pregled uporabe tolkal v celotnem orkestralnem opusu kaže, da je Srebotnjak
poznal omenjeno nianso vojaškega in malega bobna – v skladbi Antifona za
simfonični orkester (1964) je hkrati uporabil tako vojaški kot mali boben in ju
tudi pravilno notiral (vojaški boben nižje, mali boben višje), iz česar gre sklepa-
ti, da je uporaba in posledično izvedba tolkalnega parta na glasbeni zgoščenki
napačno razumljena. Zapis tamburo militare je skladatelj dosledno uporabljal
tudi v ostalih orkestralnih kompozicijah, s čimer obstaja nevarnost površne iz-
vajalske prakse omenjenega instrumenta tudi v preostalih Srebotnjakovih or-
kestralnih skladbah.
Sklep pričujočega prispevka bi želel zaključiti z razmišljanjem o Srebotnja-
kovi zvočni viziji v Slovenici za trobila, tolkala in godala. Ob poslušanju ome-
njenega dela so se mi v mislih znova in znova porajalavprašanja: Zakaj toliko
kvart in kvint? Clustrov? Zakaj toliko zvočnih plasti? Imitacij? Dinamičnih
kontrastov? Gre pri tem za kakšno globljo zvočno vizijo? Deloma sem odgo-
vore našel v zapisani analizi kompozicijskega stavka, deloma tudi v dosedanjih
analizah ostalih Srebotnjakovih del, celosten odgovor pa mi je pravzaprav po-
nudil kar sam skladatelj z besedami, s katerimi se je označil v Primorskih novi-
cah (Gombač, 1999, str. 23) ob prejemu Prešernove nagrade:
Oprijel se me je kraški prizvok, ker sem rojen v tistih krajih, ker sem
veliko svojih del napisal na tekste Srečka Kosovela. [...] V nekaterih
od svojih del sem verjetno podzavestno ujel tudi zvok, ki bi mu lahko
rekli, da je trši, bolj kamnit, seveda vedno podrejen trpkosti izraza in
delu vsebine, ki jo kompozicija v določenem trenutku izraža.
Kljub vsem obiskanim učiteljem in mentorjem, vsem priučenim kompo-
zicijskim tehnikam, v Srebotnjakovi glasbi tlijo slovenski duh, slovenske kore-
nine, ljudska glasba in domač kraški svet. To je njegova globlja zvočna vizija.
Literatura
Barbo, M. (2001). Pro musica viva: prispevek k slovenski moderni po II.
svetovni vojni. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Cope, D. (1997). Tehniques of the contemporary composer. Schirmer Books.
Dallin, L. (1977). Techniques of twentieth century composition: A guide to
the materials of modern music (4th ed.). Wm. C. Brown Company
Publishers.
Gabrijelčič, M. (1966). Kosovelova poezija v Srebotnjakovi glasbi. Goriška
srečanja, 1(3), 50–52.
Gligo, N. (2012). Pojmovnik glasbe 20. stoletja. Znanstvena založba Filozofske
fakultete.
Gombač, M. (1999). Oprijel se me je kraški prizvok: kaj o primorskem
skladatelju, Alojzu Srebotnjaku, letošnjemu Prešernovemu nagrajencu,
menijo njegovi stanovski kolegi. Primorske novice, 53(10), 23.
88
