Page 80 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 80
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 v pianu ustvari subtilno zvočno plast, prav tako podoben zvočni efekt doseže
z nizkimi godali v najnižjih legah, pri katerih tvorijo poljubno ponavljajoči se
toni malosekundni cluster z oklepajočim intervalom zvečane kvarte (zv4), nad
omenjenima plastema pa skladatelj s čelesto in harfo ustvari še tretjo zvočno
plast. V ospredju slednje prepričljivo izstopa interval velike septime, ki se poja-
vi v obeh omenjenih instrumentih – v čelesti z nizanjem tonov ustvari cluster,
v harfi pa uporabi zvočnost bikordalnosti (F-dur in gis-mol).
Zvočni plasti nizkih godal ter čeleste in harfe se povezujeta oz. dopolnjuje-
ta tudi po harmonskem vidiku, saj z omenjenima clustroma skupaj tvorita vseh
12 tonov kromatične lestvice.
Opisano zvočno kuliso, sestavljeno iz omenjenih treh plasti, eruptira mar-
kantni vstop trobente (v tempu) na tonu Es – ta daje s ponavljanjem istega tona
občutek recitacije (skladatelj je pripisal oznako recitando), ki pa se kasneje za-
ključi kvinto nižje na tonu as.
Slika 12: Vstop solo trobente v slogu recitativa na tonu Es
Po izzvenelem solu trobente se omenjeni večplastni fakturi zvočnih pla-
sti pridruži še zadnja plast, sestavljena iz dveh dopolnjujočih se motivov v solo
violončelu in pavkah. Ta se večkrat ponovita v različnih ritmičnih permutaci-
jah. Podobnost oz. sorodnost motiva v solo violončelu ( feroce – divje, ostro) je
mogoče najti v zvočni plasti čeleste in harfe, saj tudi tukaj izstopa interval ve-
like septime (v7).
Slika 13: Zadnjo zvočno plast sestavljata dva dopolnjujoča se motiva v solo violončelu
in pavkah
80
z nizkimi godali v najnižjih legah, pri katerih tvorijo poljubno ponavljajoči se
toni malosekundni cluster z oklepajočim intervalom zvečane kvarte (zv4), nad
omenjenima plastema pa skladatelj s čelesto in harfo ustvari še tretjo zvočno
plast. V ospredju slednje prepričljivo izstopa interval velike septime, ki se poja-
vi v obeh omenjenih instrumentih – v čelesti z nizanjem tonov ustvari cluster,
v harfi pa uporabi zvočnost bikordalnosti (F-dur in gis-mol).
Zvočni plasti nizkih godal ter čeleste in harfe se povezujeta oz. dopolnjuje-
ta tudi po harmonskem vidiku, saj z omenjenima clustroma skupaj tvorita vseh
12 tonov kromatične lestvice.
Opisano zvočno kuliso, sestavljeno iz omenjenih treh plasti, eruptira mar-
kantni vstop trobente (v tempu) na tonu Es – ta daje s ponavljanjem istega tona
občutek recitacije (skladatelj je pripisal oznako recitando), ki pa se kasneje za-
ključi kvinto nižje na tonu as.
Slika 12: Vstop solo trobente v slogu recitativa na tonu Es
Po izzvenelem solu trobente se omenjeni večplastni fakturi zvočnih pla-
sti pridruži še zadnja plast, sestavljena iz dveh dopolnjujočih se motivov v solo
violončelu in pavkah. Ta se večkrat ponovita v različnih ritmičnih permutaci-
jah. Podobnost oz. sorodnost motiva v solo violončelu ( feroce – divje, ostro) je
mogoče najti v zvočni plasti čeleste in harfe, saj tudi tukaj izstopa interval ve-
like septime (v7).
Slika 13: Zadnjo zvočno plast sestavljata dva dopolnjujoča se motiva v solo violončelu
in pavkah
80
