Page 84 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 84
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 taktovskem načinu, kjer Srebotnjak v godalih ponovno v tradiciji 12-tonskega
komponiranja postopoma naniza oz. zapolni vseh 12 tonov kromatične lestvi-
ce. Intervalna sozvočja, ki nastajajo ob zapolnjevanju vseh 12 tonov, z močni-
mi in trpkimi disonancami ustvarjajo napeto zvočno sliko. Močno prekom-
ponirano in variirano tematsko gradivo je moč iskati v začetnem modalnem
napevu. Igranje na godala v pianu in brez vibrata (senza vibrato) omenjene-
mu 8-taktnemu prehodnemu delu doda še večjo intenzivnost in presunljivost v
glasbenemu izrazu. Slednjega v diminuendu skladatelj zaključi s ponovno upo-
rabo generalne pavze (pausa generale) – tako omenjen del oklepata tišini, kar
zapisanemu daje še močnejši dramaturški poudarek.
V sklepnem delu 3. stavka Srebotnjak ponovno uporabi več zvočnih pla-
sti. Prvo zvočno plast tvorijo godala v konstruktivističnem duhu grajenega
12-tonskega akorda na osnovi intervalnega modela zmanjšane kvinte in čiste
kvinte, hkrati pa je to tudi akord na osnovi intervalnega modela [6,7].
Slika 18: Zvočna plast godal z 12-tonskim akordom na osnovi intervalnega modela
[6, 7] – število poltonov
Zapisana zvočna plast v godalih traja vse od začetka zadnjega dela pa vse
do konca skladbe. V duhu reminiscence se v sekciji trobent z uporabo dušil-
ca (con sordino) predstavi delček znanega modalnega napeva, ki je sestavljen iz
durovega heksakorda na tonu e. Tudi tukaj Srebotnjak uporabi tehniko zrca-
ljenja po vertikalni osi v 2. trobenti (glej sliko 8). Slednji napev nato prekine
nova zvočna plast sekcije rogov (v tehniki bouchés – tehnika igranja, kjer hor-
nist z desno roko zapre odmevnik in ustvari poseben zvočni efekt), ki s ponav-
84
komponiranja postopoma naniza oz. zapolni vseh 12 tonov kromatične lestvi-
ce. Intervalna sozvočja, ki nastajajo ob zapolnjevanju vseh 12 tonov, z močni-
mi in trpkimi disonancami ustvarjajo napeto zvočno sliko. Močno prekom-
ponirano in variirano tematsko gradivo je moč iskati v začetnem modalnem
napevu. Igranje na godala v pianu in brez vibrata (senza vibrato) omenjene-
mu 8-taktnemu prehodnemu delu doda še večjo intenzivnost in presunljivost v
glasbenemu izrazu. Slednjega v diminuendu skladatelj zaključi s ponovno upo-
rabo generalne pavze (pausa generale) – tako omenjen del oklepata tišini, kar
zapisanemu daje še močnejši dramaturški poudarek.
V sklepnem delu 3. stavka Srebotnjak ponovno uporabi več zvočnih pla-
sti. Prvo zvočno plast tvorijo godala v konstruktivističnem duhu grajenega
12-tonskega akorda na osnovi intervalnega modela zmanjšane kvinte in čiste
kvinte, hkrati pa je to tudi akord na osnovi intervalnega modela [6,7].
Slika 18: Zvočna plast godal z 12-tonskim akordom na osnovi intervalnega modela
[6, 7] – število poltonov
Zapisana zvočna plast v godalih traja vse od začetka zadnjega dela pa vse
do konca skladbe. V duhu reminiscence se v sekciji trobent z uporabo dušil-
ca (con sordino) predstavi delček znanega modalnega napeva, ki je sestavljen iz
durovega heksakorda na tonu e. Tudi tukaj Srebotnjak uporabi tehniko zrca-
ljenja po vertikalni osi v 2. trobenti (glej sliko 8). Slednji napev nato prekine
nova zvočna plast sekcije rogov (v tehniki bouchés – tehnika igranja, kjer hor-
nist z desno roko zapre odmevnik in ustvari poseben zvočni efekt), ki s ponav-
84
