Page 81 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 81
Zapisani zvočni plasti, solo trobento in dopolnjujoče se motive v violonče- tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
lih ter pavkah vseskozi z zvočno kuliso spremljajo ostali omenjeni instrumenti,
ki v diminuendu postopoma izginjajo. S čvrsto prekinitvijo glasbeni tok nada-
ljuje že znan začetni del 3. stavka, vendar tokrat v nekoliko drugačni zvočnosti.
8-taktni modalni napev, sestavljen iz tonov durovega heksakorda, Srebotnjak
predstavi na različnih tonskih centrih ter v različnih instrumentalnih zased-
bah – sekcija trobent kot na začetku modalni napev izvede na tonu g, tem se v
tehniki strette priključi sekcija rogov, ki isti napev dosledno izvede na tonu h,
za njimi pa se prav tako v tehniki strette priključi še sekcija pozavn, ki pa napev
izvede na tonu es. Velikoterčno sorodna središča tvorijo zvočnost polimodal-
nosti, z njo pa skladatelj ponovno zapolni vseh 12 tonov kromatične lestvice.
Omenjena zvočna in fakturna podoba spominja na rabo renesančne tehnike
večzborja (cori spezzati).
Po končanem modalnem napevu v vseh trobilnih sekcijah sledi prehodni
4-taktni del, ki je sestavljen iz treh zvočnih blokov. Rogovi v fortissimu nani-
zajo prvi blok (cis-dis-fis-gis), sledijo trobente (a-h-d-e), za njimi pa še pozavne
(f-g-b-c) – z vsemi tremi bloki Srebotnjak ponovno naniza vseh 12 tonov kro-
matične lestvice. Pri omenjenih blokih gre pravzaprav za obrat kvintnega akor-
da iz široke v ozko lego. Skladatelj nato nadaljuje z nizanjem vseh dvanajstih
tonov v sinkopiranem ritmu, temu pa se v crescendu pridružijo še tolkala (pav-
ke in veliki boben), vendar z udarci na težke dobe.
Slika 14 – Prikaz obratov kvintnih akordov v trobilih (z leve proti desni – rogovi,
trobente in pozavne)
Dinamičnemu višku v trobilih in tolkalih sledi popoln kontrast s ponovi-
tvijo drugega dela v prostem metrumu (senza misura), a tokrat z novimi doda-
nimi zvočnimi efekti oz. elementi. Ob že znanem sekundnem clustru z oklepa-
jočim intervalom zvečane kvarte (zv4) v nizkih godalih in clustru v čelesti ter
zvočni plasti v tolkalih (viseča činela in veliki boben) skladatelj doda nov zvoč-
ni efekt, ki izstopa s ponavljajočimi se glissandi v sekciji viol, ki omenjeni zvoč-
nosti dodajo novo zvočno svežino. Ti so po harmonski gradnji sorodni zvoč-
ni plasti v harfi, vezni element med njimi pa je interval zmanjšane kvinte. Tudi
tokrat Srebotnjak z vsemi naštetimi zvočnimi plastmi uporabi vseh 12 tonov
kromatične lestvice.
Zvočno barvo, sestavljeno iz omenjenih štirih plasti, eruptira v določenem
tempu že znani markantni vstop v slogu recitativa, vendar tokrat ne v trobenti,
pač pa v pozavni. Srebotnjak omenjen vstop tokrat prične s signalom (začenši z
okraskom in glissandom) v drugi pozavni z dušilcem (con sordino), vendar ga ne
81
lih ter pavkah vseskozi z zvočno kuliso spremljajo ostali omenjeni instrumenti,
ki v diminuendu postopoma izginjajo. S čvrsto prekinitvijo glasbeni tok nada-
ljuje že znan začetni del 3. stavka, vendar tokrat v nekoliko drugačni zvočnosti.
8-taktni modalni napev, sestavljen iz tonov durovega heksakorda, Srebotnjak
predstavi na različnih tonskih centrih ter v različnih instrumentalnih zased-
bah – sekcija trobent kot na začetku modalni napev izvede na tonu g, tem se v
tehniki strette priključi sekcija rogov, ki isti napev dosledno izvede na tonu h,
za njimi pa se prav tako v tehniki strette priključi še sekcija pozavn, ki pa napev
izvede na tonu es. Velikoterčno sorodna središča tvorijo zvočnost polimodal-
nosti, z njo pa skladatelj ponovno zapolni vseh 12 tonov kromatične lestvice.
Omenjena zvočna in fakturna podoba spominja na rabo renesančne tehnike
večzborja (cori spezzati).
Po končanem modalnem napevu v vseh trobilnih sekcijah sledi prehodni
4-taktni del, ki je sestavljen iz treh zvočnih blokov. Rogovi v fortissimu nani-
zajo prvi blok (cis-dis-fis-gis), sledijo trobente (a-h-d-e), za njimi pa še pozavne
(f-g-b-c) – z vsemi tremi bloki Srebotnjak ponovno naniza vseh 12 tonov kro-
matične lestvice. Pri omenjenih blokih gre pravzaprav za obrat kvintnega akor-
da iz široke v ozko lego. Skladatelj nato nadaljuje z nizanjem vseh dvanajstih
tonov v sinkopiranem ritmu, temu pa se v crescendu pridružijo še tolkala (pav-
ke in veliki boben), vendar z udarci na težke dobe.
Slika 14 – Prikaz obratov kvintnih akordov v trobilih (z leve proti desni – rogovi,
trobente in pozavne)
Dinamičnemu višku v trobilih in tolkalih sledi popoln kontrast s ponovi-
tvijo drugega dela v prostem metrumu (senza misura), a tokrat z novimi doda-
nimi zvočnimi efekti oz. elementi. Ob že znanem sekundnem clustru z oklepa-
jočim intervalom zvečane kvarte (zv4) v nizkih godalih in clustru v čelesti ter
zvočni plasti v tolkalih (viseča činela in veliki boben) skladatelj doda nov zvoč-
ni efekt, ki izstopa s ponavljajočimi se glissandi v sekciji viol, ki omenjeni zvoč-
nosti dodajo novo zvočno svežino. Ti so po harmonski gradnji sorodni zvoč-
ni plasti v harfi, vezni element med njimi pa je interval zmanjšane kvinte. Tudi
tokrat Srebotnjak z vsemi naštetimi zvočnimi plastmi uporabi vseh 12 tonov
kromatične lestvice.
Zvočno barvo, sestavljeno iz omenjenih štirih plasti, eruptira v določenem
tempu že znani markantni vstop v slogu recitativa, vendar tokrat ne v trobenti,
pač pa v pozavni. Srebotnjak omenjen vstop tokrat prične s signalom (začenši z
okraskom in glissandom) v drugi pozavni z dušilcem (con sordino), vendar ga ne
81
