Page 83 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 83
nje tudi njen karakter spominja na prvi slišani modalni napev iz 1. stav- tilen slakan ◆ analiza kompozicijskega stavka alojza srebotnjaka v orkestralni skladbi slovenica
ka »Antifona«. Potrdilo trditve o skladateljevi uporabi variirane tematike iz
1. stavka je mogoče najti v naslednji nedosledno ponavljajoči se tematiki v sek-
ciji trobent – ta predstavlja spomin na plesno folklorno tematiko iz 2. stavka,
»Danza«. Omenjeni tematiki na različnih tonskih centrih (pozavne na Fis in
trobente na C) tvorita zvočnost bimodalnosti – tonska centra sta tako v po-
larni oddaljenosti (Fis-C), kar je že večkrat videna skladateljeva kompozicijska
praksa skozi vse tri stavke Slovenice. Z uporabo variirane tematike iz prejšnjih
dveh stavkov je skladatelj zelo tankočutno združil, povezal in zaokrožil sklad-
bo v enovito celoto.
Po predstavitvi obeh tematik iz prejšnjih stavkov se pozavnam in tro-
bentam pridružijo tolkala – prav poseben prizvok doda uporaba tenor bobna
(cassa rullante), ki podkrepi zvočnost plesnega karakterja iz 2. stavka, saj je bil
uporabljen le tam. Omenjenima zvočnima plastema se pridruži še tretja plast
v godalih in rogovih, njihov dinamični efekt crescenda pa podkrepi tremolo v
pavkah. V naštetih sekcijah skladatelj v vlogi zvočnega efekta uporabi tri akor-
de – prvi je kvartno-kvintni, kjer prevladuje zvočnost zvečane kvarte (D-As,
Es-A); drugi je akord z dodano disonanco (C-dur z malo sekundo (m2) oz. lah-
ko jo tudi razumemo kot akordovo nono); tretji pa je ponovno kvartno-kvin-
tni akord, vendar v obratu (B-F-H-Fis oz. v obratu F-Fis-B-H). Našteti akordi
se pojavljajo kot v efektu crescenda ali kot markantni ritmični vložki, ki so so-
rodni tistim iz prejšnjega dela v pavkah (glej sliko 16).
Slika 17: Po redukciji instrumentov na koncu ostane le še tenor boben z tematiko
pesnega ritma iz 2. stavka
Po večkratnih ponovitvah omenjenih zvočnih plasti se sorazmerno s po-
časno opustitvijo posameznih instrumentov zmanjšujeta tudi zvočna jakost in
dramaturška napetost obravnavanega dela – skladatelj za konec pusti le še tol-
kala, ki v diminuendu zvočni vrtinec različnih plasti pripeljejo do tišine.
Po generalni pavzi (pausa generale) sledi krajši 8-taktni prehodni del (Len-
to – senza colore, ma con gran tensione – počasi, brez barv, vendar zelo napeto) v
83
ka »Antifona«. Potrdilo trditve o skladateljevi uporabi variirane tematike iz
1. stavka je mogoče najti v naslednji nedosledno ponavljajoči se tematiki v sek-
ciji trobent – ta predstavlja spomin na plesno folklorno tematiko iz 2. stavka,
»Danza«. Omenjeni tematiki na različnih tonskih centrih (pozavne na Fis in
trobente na C) tvorita zvočnost bimodalnosti – tonska centra sta tako v po-
larni oddaljenosti (Fis-C), kar je že večkrat videna skladateljeva kompozicijska
praksa skozi vse tri stavke Slovenice. Z uporabo variirane tematike iz prejšnjih
dveh stavkov je skladatelj zelo tankočutno združil, povezal in zaokrožil sklad-
bo v enovito celoto.
Po predstavitvi obeh tematik iz prejšnjih stavkov se pozavnam in tro-
bentam pridružijo tolkala – prav poseben prizvok doda uporaba tenor bobna
(cassa rullante), ki podkrepi zvočnost plesnega karakterja iz 2. stavka, saj je bil
uporabljen le tam. Omenjenima zvočnima plastema se pridruži še tretja plast
v godalih in rogovih, njihov dinamični efekt crescenda pa podkrepi tremolo v
pavkah. V naštetih sekcijah skladatelj v vlogi zvočnega efekta uporabi tri akor-
de – prvi je kvartno-kvintni, kjer prevladuje zvočnost zvečane kvarte (D-As,
Es-A); drugi je akord z dodano disonanco (C-dur z malo sekundo (m2) oz. lah-
ko jo tudi razumemo kot akordovo nono); tretji pa je ponovno kvartno-kvin-
tni akord, vendar v obratu (B-F-H-Fis oz. v obratu F-Fis-B-H). Našteti akordi
se pojavljajo kot v efektu crescenda ali kot markantni ritmični vložki, ki so so-
rodni tistim iz prejšnjega dela v pavkah (glej sliko 16).
Slika 17: Po redukciji instrumentov na koncu ostane le še tenor boben z tematiko
pesnega ritma iz 2. stavka
Po večkratnih ponovitvah omenjenih zvočnih plasti se sorazmerno s po-
časno opustitvijo posameznih instrumentov zmanjšujeta tudi zvočna jakost in
dramaturška napetost obravnavanega dela – skladatelj za konec pusti le še tol-
kala, ki v diminuendu zvočni vrtinec različnih plasti pripeljejo do tišine.
Po generalni pavzi (pausa generale) sledi krajši 8-taktni prehodni del (Len-
to – senza colore, ma con gran tensione – počasi, brez barv, vendar zelo napeto) v
83
