Page 93 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 93
andrej misson ◆ o glasbeni terminologiji pri pouku glasbene teorije in kompozicije
Slika 1: Nemški začetek s pojasnili o muziki (Dalmatin idr. 1579), nemška glasbena
izraza instrument in orgle ter latinski ali italijanski izraz musica; zdaj jih imamo
tudi v slovenščini kot instrumente, orgle in muziko. Izraz muzika je grškega izvora
– μουσική, mousikḗ: glasba, pesništvo, umetnost, kar pripada muzam, njihova
umetnost.
Vsekakor pa Jacobus Gallus ni napisal nobene skladbe v kakšnem drugem
jeziku kot latinskem, niti posvetne ne. Morda prav to dejstvo pričuje o tem, da
nemščina ni bila njegov materni jezik, saj bi po vzoru skladateljev drugih na-
rodov najbrž pisal tudi skladbe v maternem jeziku. Ugibam lahko, da se mu je
zdelo skladanje v slovenščini nesmiselno, saj najbrž ni bilo niti slovenske poezi-
je in druge slovenske literature, še manj pa poslušalcev na Dunaju ali v Pragi, ki
bi razumeli slovenski jezik. Vseeno pa ni skladal niti v nemščini niti v češčini ali
italijanščini. Slednji jezik omenjam zato, ker obstaja domneva, da se je glasbeno
izobraževal tudi v Benetkah. Naj omenim nekaj skladateljev njegove generaci-
je, ki so ob latinskih skladbah pisali tudi skladbe v svojem maternem jeziku, to-
rej italijanščini, nemščini, francoščini, španščini, portugalščini, angleščini pa
93
Slika 1: Nemški začetek s pojasnili o muziki (Dalmatin idr. 1579), nemška glasbena
izraza instrument in orgle ter latinski ali italijanski izraz musica; zdaj jih imamo
tudi v slovenščini kot instrumente, orgle in muziko. Izraz muzika je grškega izvora
– μουσική, mousikḗ: glasba, pesništvo, umetnost, kar pripada muzam, njihova
umetnost.
Vsekakor pa Jacobus Gallus ni napisal nobene skladbe v kakšnem drugem
jeziku kot latinskem, niti posvetne ne. Morda prav to dejstvo pričuje o tem, da
nemščina ni bila njegov materni jezik, saj bi po vzoru skladateljev drugih na-
rodov najbrž pisal tudi skladbe v maternem jeziku. Ugibam lahko, da se mu je
zdelo skladanje v slovenščini nesmiselno, saj najbrž ni bilo niti slovenske poezi-
je in druge slovenske literature, še manj pa poslušalcev na Dunaju ali v Pragi, ki
bi razumeli slovenski jezik. Vseeno pa ni skladal niti v nemščini niti v češčini ali
italijanščini. Slednji jezik omenjam zato, ker obstaja domneva, da se je glasbeno
izobraževal tudi v Benetkah. Naj omenim nekaj skladateljev njegove generaci-
je, ki so ob latinskih skladbah pisali tudi skladbe v svojem maternem jeziku, to-
rej italijanščini, nemščini, francoščini, španščini, portugalščini, angleščini pa
93
