Page 97 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 97
prav ga akademiki največkrat razumemo kot večglasje, ki je sestavljeno iz so- andrej misson ◆ o glasbeni terminologiji pri pouku glasbene teorije in kompozicije
razmerno neodvisnih melodij. Sorazmernost določa oblika harmonije, še ene-
ga izraza, ki so ga v renesansi prav tako uporabljali in razumeli drugače kot da-
nes.
Izrazom vedno širimo ali ožimo pomen oz. njihovo pomensko tarčo. Tako
lahko izraz improvizacija pomeni obliko komponiranja tradicionalnih oblik
»ex tempore« (npr. teme z variacijami), svobodno, domišljijsko skladanje »ex
tempore« (torej skladbo gradimo in izvajamo hkrati prosto, brez načrta), lah-
ko pa ima pomen jazzovske improvizacije, baročne improvizacije (basso conti-
nuo), prosto oblikovanih glasbenih domislic ali celo proste terapevtske igre s
poljubnimi zvoki. Slednja improvizacija je bolj področje športa kot umetnosti.
Zanimivo je opazovati tudi popolne spremembe pomena izrazov, ki so ob
nastanku pomenili nekaj drugega kot danes. V notredamski šoli so npr. upo-
rabljali dolgo in kratko noto, longo in brevis, medtem ko je danes nota brevis
znak za najdaljšo notno vrednost, čeprav izraz v resnici pomeni kračino. Po-
dobno je izraz (contratenor) altus v pozni srednjeveški polifoniji pomenil vi-
sok glas nad tenorjem, že v renesansi pa so z njim označevali glas pod cantu-
som (sopranom), kar uporabljamo še danes, čeprav je temeljno izhodišče ostalo:
višji glas nad tenorjem.
Dobri izhodišči za terminološke raziskave sta etimologija izrazov in nji-
hova prva, izhodiščna raba, iz katere izvirajo njegov nadaljnji razvoj ter njegova
raba ter variiranje. To metodo so odlično ubrali v delu Terminologie der Musik
im 20. Jahrhundert, ki ga je uredil Hans Heinrich Eggebrecht (1995).
Poseben problem predstavlja morebitni prevod izraza v domači jezik, še
posebej če je le-ta novost in ga v domači praksi in teoriji še ni. Pri prevodih smo
pogosto bolj ali manj uspešni, prevečkrat se namreč zgodi, da izhajamo iz pred-
stave o pojmu namesto iz besede same in izvirnega konteksta rabe. Prav tako
je domača uporaba beseda drugačna kot drugod. Tak izraz je npr. izoritem, ki
ga pri nas mnogi uporabljajo v pomenu enakega ritmičnega gibanja oz. homo-
ritmije. V resnici pa se izoritmika nanaša na konkretno kompozicijsko prakso
uporabe istih ritmičnih vzorcev, ki se pojavljajo med glasovi. Podobno dvou-
men izraz je ligatura, ki pri nas pogosto pomeni lok za vezavo, v muzikološki
tradiciji pa več nevm, povezanih v skupino. Vsekakor velja prevajanju tujih iz-
razov posvetiti vso pozornost in skrbnost. Eno je slikovito in domiselno pre-
vajanje Gospodarja prstanov, drugo pa strokovne literature. Izraz zgoščenka je
eden takšnih, ne najbolj posrečenih, problematičnih izrazov, prav tako muzi-
kal. Skratka, longplejke nismo prevedli v dolginko, plošče single niti v singleri-
co, še manj v samko. Če smo besedo jeep uspeli prilagoditi kot džip, zakaj nis-
mo uspeli izraza musical posloveniti v mjuzikl namesto muzikal, ki je povsem
neprimerna beseda? Opisni prevod bi bil ustreznejši, npr. glasbena igra, glasbe-
ni film ali spevoigra.
Danes ne manjka jezikovnih izzivov, predvsem v novi glasbi, ki nastaja zu-
naj meja naše domovine, v nam tujih jezikih. Ponovno se odpira stara dilema:
97
razmerno neodvisnih melodij. Sorazmernost določa oblika harmonije, še ene-
ga izraza, ki so ga v renesansi prav tako uporabljali in razumeli drugače kot da-
nes.
Izrazom vedno širimo ali ožimo pomen oz. njihovo pomensko tarčo. Tako
lahko izraz improvizacija pomeni obliko komponiranja tradicionalnih oblik
»ex tempore« (npr. teme z variacijami), svobodno, domišljijsko skladanje »ex
tempore« (torej skladbo gradimo in izvajamo hkrati prosto, brez načrta), lah-
ko pa ima pomen jazzovske improvizacije, baročne improvizacije (basso conti-
nuo), prosto oblikovanih glasbenih domislic ali celo proste terapevtske igre s
poljubnimi zvoki. Slednja improvizacija je bolj področje športa kot umetnosti.
Zanimivo je opazovati tudi popolne spremembe pomena izrazov, ki so ob
nastanku pomenili nekaj drugega kot danes. V notredamski šoli so npr. upo-
rabljali dolgo in kratko noto, longo in brevis, medtem ko je danes nota brevis
znak za najdaljšo notno vrednost, čeprav izraz v resnici pomeni kračino. Po-
dobno je izraz (contratenor) altus v pozni srednjeveški polifoniji pomenil vi-
sok glas nad tenorjem, že v renesansi pa so z njim označevali glas pod cantu-
som (sopranom), kar uporabljamo še danes, čeprav je temeljno izhodišče ostalo:
višji glas nad tenorjem.
Dobri izhodišči za terminološke raziskave sta etimologija izrazov in nji-
hova prva, izhodiščna raba, iz katere izvirajo njegov nadaljnji razvoj ter njegova
raba ter variiranje. To metodo so odlično ubrali v delu Terminologie der Musik
im 20. Jahrhundert, ki ga je uredil Hans Heinrich Eggebrecht (1995).
Poseben problem predstavlja morebitni prevod izraza v domači jezik, še
posebej če je le-ta novost in ga v domači praksi in teoriji še ni. Pri prevodih smo
pogosto bolj ali manj uspešni, prevečkrat se namreč zgodi, da izhajamo iz pred-
stave o pojmu namesto iz besede same in izvirnega konteksta rabe. Prav tako
je domača uporaba beseda drugačna kot drugod. Tak izraz je npr. izoritem, ki
ga pri nas mnogi uporabljajo v pomenu enakega ritmičnega gibanja oz. homo-
ritmije. V resnici pa se izoritmika nanaša na konkretno kompozicijsko prakso
uporabe istih ritmičnih vzorcev, ki se pojavljajo med glasovi. Podobno dvou-
men izraz je ligatura, ki pri nas pogosto pomeni lok za vezavo, v muzikološki
tradiciji pa več nevm, povezanih v skupino. Vsekakor velja prevajanju tujih iz-
razov posvetiti vso pozornost in skrbnost. Eno je slikovito in domiselno pre-
vajanje Gospodarja prstanov, drugo pa strokovne literature. Izraz zgoščenka je
eden takšnih, ne najbolj posrečenih, problematičnih izrazov, prav tako muzi-
kal. Skratka, longplejke nismo prevedli v dolginko, plošče single niti v singleri-
co, še manj v samko. Če smo besedo jeep uspeli prilagoditi kot džip, zakaj nis-
mo uspeli izraza musical posloveniti v mjuzikl namesto muzikal, ki je povsem
neprimerna beseda? Opisni prevod bi bil ustreznejši, npr. glasbena igra, glasbe-
ni film ali spevoigra.
Danes ne manjka jezikovnih izzivov, predvsem v novi glasbi, ki nastaja zu-
naj meja naše domovine, v nam tujih jezikih. Ponovno se odpira stara dilema:
97
