Page 96 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 96
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Bili so poskusi, da bi nekatere izraze poslovenili, npr. slovensko poimeno-
vanje za dur bi bilo »trdo«, za mol pa »mehko« in izpeljujoč iz tega bi duro-
vo in molovo lestvico slovenili kot trdo in mehko lestvico. Bolj ali manj šaljivo
smo se tako o prevodih za septakorde pogovarjali takole: durov z veliko septi-
mo bi bil trdo-veliki, molov z malo septimo pa mehko-mali.
Tudi italijanske, mednarodno uveljavljene izraze za tempe, artikulacijo,
dinamiko je morda najbolje ohraniti v izvirniku. Predlogi prevodov so se sicer
pojavili, vendar jih nismo zares sprejeli, npr. za andante2 je bil predlog »gre-
de, srednje hitro, zmerno, lahno«. Slovenski izrazi so dobrodošli, kadar deluje-
jo kot pojasnilo za interpretacijo izvirne besede.
Vsekakor je naša materinščina vključena v ustavo (»Ustava Republike Slo-
venije«, 1991, čl. 11), prav tako poučevanje na naši almi mater poteka v mate-
rinščini, kar je zapisano tudi v našem statutu (»Statut Univerze v Ljubljani«,
2017, čl. 89). Zato je prav, da smo pri oblikovanju in uveljavljanju slovenske glas-
bene terminologije skrbni in da skrbimo za to, da je ne preplavijo nepotrebne
tujke. Nedvomno nam enakovredna uporaba materinščine v najzahtevnejših
oblikah znanosti in umetnosti zagotavlja nacionalno samozavest in suverenost.
glasbena terminologija
Smo v času hiperprodukcije vsega, med drugim tudi glasbenih del, knjig, član-
kov, učbenikov, priročnikov, raznih tiskanih šol številnih glasbil in petja itn.
S tem se veča nevarnost terminološke zmede, po drugi strani pa je zahvaljujoč
internetu dostopnost do raznih strokovnih izrazov izjemna, prav tako do šte-
vilnih virov raznovrstnih informacij. Po eni strani so na voljo strokovno ne-
oporečna gradiva, npr. Grovov medmrežni slovar (https://www-oxfordmu-
siconline-com.nukweb.nuk.uni-lj.si). Izjemno je zanimiv večjezični slovar
Dolmetsch (https://www.dolmetsch.com/musictheorydefs.htm) in še številna
druga gradiva, vključno z domačimi poskusi. Po drugi strani so lahko dostop-
na tudi enako številna, vendar strokovno manj zanesljiva ali celo neustrezna in
napačna gradiva.
Seveda je tako iz bližnje kot daljne preteklosti natisnjenih veliko glasbe-
nih slovarjev, v katerih so bolj ali manj uspešno opredeljeni številni starejši in
novejši glasbeni izrazi. Vsi tuji izrazi zahtevajo prevod in tolmačenje. Tu se sre-
čujemo s številnimi problemi, od semioloških in semantičnih do psiholoških
(torej problemov razumevanja izraza), saj izraze pogosto najdemo iztrgane iz
širšega sobesedila. Pogosto mlajši bralci ne poznajo (oz. poznamo) dovolj dob-
ro tradicije interpretacije predvsem tistih izrazov, ki so redko v rabi: izraz poli-
fonija je imel v renesansi načelno preprost pomen – označeval je vso glasbo, ki
ni bila monofonična. Danes je tako razumevanje še vedno relativno pogosto,
2 Izraz andante izvira iz italijanskega glagola andare in pomeni gredoč, hodeč.
96
vanje za dur bi bilo »trdo«, za mol pa »mehko« in izpeljujoč iz tega bi duro-
vo in molovo lestvico slovenili kot trdo in mehko lestvico. Bolj ali manj šaljivo
smo se tako o prevodih za septakorde pogovarjali takole: durov z veliko septi-
mo bi bil trdo-veliki, molov z malo septimo pa mehko-mali.
Tudi italijanske, mednarodno uveljavljene izraze za tempe, artikulacijo,
dinamiko je morda najbolje ohraniti v izvirniku. Predlogi prevodov so se sicer
pojavili, vendar jih nismo zares sprejeli, npr. za andante2 je bil predlog »gre-
de, srednje hitro, zmerno, lahno«. Slovenski izrazi so dobrodošli, kadar deluje-
jo kot pojasnilo za interpretacijo izvirne besede.
Vsekakor je naša materinščina vključena v ustavo (»Ustava Republike Slo-
venije«, 1991, čl. 11), prav tako poučevanje na naši almi mater poteka v mate-
rinščini, kar je zapisano tudi v našem statutu (»Statut Univerze v Ljubljani«,
2017, čl. 89). Zato je prav, da smo pri oblikovanju in uveljavljanju slovenske glas-
bene terminologije skrbni in da skrbimo za to, da je ne preplavijo nepotrebne
tujke. Nedvomno nam enakovredna uporaba materinščine v najzahtevnejših
oblikah znanosti in umetnosti zagotavlja nacionalno samozavest in suverenost.
glasbena terminologija
Smo v času hiperprodukcije vsega, med drugim tudi glasbenih del, knjig, član-
kov, učbenikov, priročnikov, raznih tiskanih šol številnih glasbil in petja itn.
S tem se veča nevarnost terminološke zmede, po drugi strani pa je zahvaljujoč
internetu dostopnost do raznih strokovnih izrazov izjemna, prav tako do šte-
vilnih virov raznovrstnih informacij. Po eni strani so na voljo strokovno ne-
oporečna gradiva, npr. Grovov medmrežni slovar (https://www-oxfordmu-
siconline-com.nukweb.nuk.uni-lj.si). Izjemno je zanimiv večjezični slovar
Dolmetsch (https://www.dolmetsch.com/musictheorydefs.htm) in še številna
druga gradiva, vključno z domačimi poskusi. Po drugi strani so lahko dostop-
na tudi enako številna, vendar strokovno manj zanesljiva ali celo neustrezna in
napačna gradiva.
Seveda je tako iz bližnje kot daljne preteklosti natisnjenih veliko glasbe-
nih slovarjev, v katerih so bolj ali manj uspešno opredeljeni številni starejši in
novejši glasbeni izrazi. Vsi tuji izrazi zahtevajo prevod in tolmačenje. Tu se sre-
čujemo s številnimi problemi, od semioloških in semantičnih do psiholoških
(torej problemov razumevanja izraza), saj izraze pogosto najdemo iztrgane iz
širšega sobesedila. Pogosto mlajši bralci ne poznajo (oz. poznamo) dovolj dob-
ro tradicije interpretacije predvsem tistih izrazov, ki so redko v rabi: izraz poli-
fonija je imel v renesansi načelno preprost pomen – označeval je vso glasbo, ki
ni bila monofonična. Danes je tako razumevanje še vedno relativno pogosto,
2 Izraz andante izvira iz italijanskega glagola andare in pomeni gredoč, hodeč.
96
