Page 110 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 110
ej Plevnik

in upoštevanje značilnosti tako glasbenega kot gibalnega razvoja. Razvoj gi-
balnih struktur (dominantnost rok, telesna drža, (a)simetričnost obremeni-
tve . . .), ki so povezane z igranjem glasbenega inštrumenta, lahko odločilno
vpliva na razvoj glasbenega ustvarjanja. Ena izmed temeljnih gibalnih spre-
tnosti je koordinacija oko – roka oziroma zmožnost usklajenega gibanja rok
ob hkratni vidni informaciji. Predstavljeni rezultati (preglednica 4 in slika 1)
kažejo, da trend učinkovitosti izvedbe lažjega koordinacijskega testa (test
»neritmično udarjanje«) narašča do petega razreda glasbenega inštrumenta,
pri čemer je razlika statistično značilna le za desno roko (Kruskal-Wallis H(5) =
13,623; p = 0,018). Padec učinkovitosti izvedbe v šestem razredu bi lahko po-
jasnili z manjšim številom učencev tega razreda, udeleženih v raziskavi. Kot
navedeno je v opisu vzorca 96,9  učencev navedlo, da je njihova dominan-
tna roka desna. Multipla analiza variance kaže, da ni statistično pomembnih
razlik med koordinacijsko izvedbo testa z levo in desno roko glede na razred
inštrumenta (F(10,50) = 1,993; p = 0,054; Wilk’s λ = 0,511, η2 = .28) ter glede na
lateralno asimetričnost obremenitve pri igranju inštrumenta (F(2,29) = 1,032; p
= 0,369; Wilk’s λ = 0,934, η2 = 0,07). Obstajajo pa statistično značilne razlike
v izvedbi testa glede na spol (F(2,29) = 5,621; p = 0,009; Wilk’s λ = 0,721, η2 =
0,28), in sicer so učenke test v povprečju izvajale boljše.

Rezultati zahtevnejšega koordinacijskega testa (test »met žogice v steno«)
kažejo opazen trend izboljšanja učinkovitosti izvedbe po razredih inštru-
menta, vendar brez statistično značilnih razlik (Kruskall-Wallisov H(5) = 5,077,
p = 0,407). Šele v četrtem razredu so test uspeli izvesti vsi učenci razreda (pre-
glednica 5 in slika 2). Statistično pomembna razlika se kaže v izvedbi testa ob
upoštevanju lateralne asimetričnosti inštrumenta (npr. flavta) v primerjavi s
skupino učencev, ki so igrali lateralno simetričen inštrument (npr. klavir). Sku-
pina učencev, ki igra lateralno simetričen inštrument, je bila pri izvedbi testa
statistično značilno boljša (Mann-Whitney U = 30,0, Z = –2,014, p = 0,044).
Glede na kategorijo dihalnosti inštrumenta (npr. flavta v primerjavi s kitaro)
statistično pomembnih razlik nismo ugotovili. Preverili smo tudi povezanost
med rezultati testov s Spearmanovim testom povezanosti in ugotovili, da
se statistično značilno povezujejo rezultati testov »met žogice v steno« in
»neritmično udarjanje z desno roko« (r = 0,507, r2 = 0,26, p = 0,016).

Z vsebinami sistematičnega povezovanja kineziologije ter glasbe lahko
učitelji glasbenih inštrumentov ter petja ob sodelovanju s strokovnjaki s pod-
ročja kineziologije celostno pristopajo k iskanju rešitev za sočasno glasbeno
izobraževanje ter dopolnilne komplementarne aktivnosti z interdisciplinar-
nega področja kineziologije ter z izmenjavami primerov praktičnega dela uči-
teljev odprejo prenos znanja in izkušenj na področju glasbenega izobraže-

108
   105   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115