Page 113 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 113
Razvoj glasbeno-specifičnih gibalnih spretnosti mladih glasbenikov
glasbene inštrumente z vidika ogroženosti zdravja glasbenika bolj izposta-
vlja (Hojs in Bilban 2010; Heinan 2008; Hansen in Reed 2006; Žuškin idr. 2005;
Črnivec 2004; Manchester 1997; Bejjani, Kaye in Benham 1996; Larsson idr.
1993).
Sklep
Doseganje ciljev in uresničevanje nalog učnega programa sta odvisna od
učenčevih sposobnosti, interesa in kontinuiranega dela. Njegov uspeh pa je
odvisen tudi od učiteljevega strokovnega znanja in pedagoške usposoblje-
nosti ter od staršev in njihovega odnosa do glasbenega izobraževanja. Zato
je priporočljivo, da učitelj redno spremlja sodobna dognanja stroke in po-
glablja znanje ter se usposablja v didaktiki, metodiki in na drugih strokov-
nih področjih (Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva
2003). Slednje bi veljalo zapisati kot splošno vodilo pri izvajanju vseh učnih
načrtov na področju glasbenega izobraževanja. Upoštevanje tega navodila
pomeni tudi dodatna usposabljanja s področja gibalnega razvoja in iz vse-
bin področja kineziologije, povezanih predvsem z razvojem glasbenospeci-
fičnih gibalnih spretnosti in struktur. Priložnosti za medpodročno povezova-
nje med glasbeno umetnostjo in izobraževanjem ter kineziologijo kažejo iz-
jemno širino vplivov. Ti se ne izražajo zgolj na polju učnih rezultatov, temveč
se kot pomemben prispevek kažejo tudi na polju skladnega gibalnega ra-
zvoja in skrbi za zdravega ter uspešnega mladega glasbenika. V prihodnje
bi veljajo v sklopu temeljnih didaktičnih smernic v glasbenem izobraževanju
zapisati splošne didaktične usmeritve in navodila, ki bi bili usmerjeni k celo-
stni skrbi za skladen telesni, gibalni in glasbenih razvoj učencev. Prav tako bi
bila smiselna uvedba študijskega predmeta s področja gibalnega razvoja in
razvoja gibalnih spretnosti v izobraževalni program bodočih učiteljev glas-
benih inštrumentov.
Literatura
Bejjani, F. J., M. K. Glenn in M. Benham, M. 1996. »Musculoskeletal and Neuro-
muscular Conditions of Instrumental Musicians.« Archives of Physical Medi-
cine and Rehabilitation 77 (4): 406–413.
Blanco-Piñeiro, P., M. Pino Díaz-Pereira in A. Martínez, A. 2017. »Musicians, Po-
stural Quality and Musculoskeletal Health: A Literature’s Review.« Journal
of Bodywork and Movement Therapies 21 (1): 157–172.
Črnivec, R. 2004. »Assessment of Health Risks in Musicians of the Slovene Phil-
harmonic Orchestra, Ljubljana, Slovenia.« Medical Problems of Performing
Artists 19 (3): 140–145.
111
glasbene inštrumente z vidika ogroženosti zdravja glasbenika bolj izposta-
vlja (Hojs in Bilban 2010; Heinan 2008; Hansen in Reed 2006; Žuškin idr. 2005;
Črnivec 2004; Manchester 1997; Bejjani, Kaye in Benham 1996; Larsson idr.
1993).
Sklep
Doseganje ciljev in uresničevanje nalog učnega programa sta odvisna od
učenčevih sposobnosti, interesa in kontinuiranega dela. Njegov uspeh pa je
odvisen tudi od učiteljevega strokovnega znanja in pedagoške usposoblje-
nosti ter od staršev in njihovega odnosa do glasbenega izobraževanja. Zato
je priporočljivo, da učitelj redno spremlja sodobna dognanja stroke in po-
glablja znanje ter se usposablja v didaktiki, metodiki in na drugih strokov-
nih področjih (Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva
2003). Slednje bi veljalo zapisati kot splošno vodilo pri izvajanju vseh učnih
načrtov na področju glasbenega izobraževanja. Upoštevanje tega navodila
pomeni tudi dodatna usposabljanja s področja gibalnega razvoja in iz vse-
bin področja kineziologije, povezanih predvsem z razvojem glasbenospeci-
fičnih gibalnih spretnosti in struktur. Priložnosti za medpodročno povezova-
nje med glasbeno umetnostjo in izobraževanjem ter kineziologijo kažejo iz-
jemno širino vplivov. Ti se ne izražajo zgolj na polju učnih rezultatov, temveč
se kot pomemben prispevek kažejo tudi na polju skladnega gibalnega ra-
zvoja in skrbi za zdravega ter uspešnega mladega glasbenika. V prihodnje
bi veljajo v sklopu temeljnih didaktičnih smernic v glasbenem izobraževanju
zapisati splošne didaktične usmeritve in navodila, ki bi bili usmerjeni k celo-
stni skrbi za skladen telesni, gibalni in glasbenih razvoj učencev. Prav tako bi
bila smiselna uvedba študijskega predmeta s področja gibalnega razvoja in
razvoja gibalnih spretnosti v izobraževalni program bodočih učiteljev glas-
benih inštrumentov.
Literatura
Bejjani, F. J., M. K. Glenn in M. Benham, M. 1996. »Musculoskeletal and Neuro-
muscular Conditions of Instrumental Musicians.« Archives of Physical Medi-
cine and Rehabilitation 77 (4): 406–413.
Blanco-Piñeiro, P., M. Pino Díaz-Pereira in A. Martínez, A. 2017. »Musicians, Po-
stural Quality and Musculoskeletal Health: A Literature’s Review.« Journal
of Bodywork and Movement Therapies 21 (1): 157–172.
Črnivec, R. 2004. »Assessment of Health Risks in Musicians of the Slovene Phil-
harmonic Orchestra, Ljubljana, Slovenia.« Medical Problems of Performing
Artists 19 (3): 140–145.
111
