Page 119 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 119
inek poučevanja z gibanjem na povečanje dnevne gibalne/športne aktivnosti
gibalne narave, posredujejo ali utrjujejo z vključitvijo od 10- do 15-minutnih
srednje- in visokointenzivnih gibalnih odsekov. Med slednje sodijo »Take 10!«
(Stewart idr. 2004; Goh idr. 2016), »Energisers« (Mahar 2011; Mahar idr. 2006),
»Physical Activity Across the Curriculum (PAAC)« (Honas idr. 2008; Szabo-
Reed idr. 2017) in »Active Classrooms« (Martin in Murtagh 2017), »FUNtervals«
(Ma, Le Mare in Gurd 2015), »I-CAN!« (Bartholomew, Jowers in Golaszewski
2019), »Brain BITES (Better Ideas Through ExerciSe)« (Howie, Schatz in Pate
2015) in »Exercise Classes in the Teaching Environment – ExCiTE« (Innerd,
Azevedo in Batterham 2019). Izkazalo se je, da so tovrstni intervencijski pro-
grami izvedljivi (Delk idr. 2014) in cenovno ugodni (Babey, Wo and Cohen
2014). Pomembneje pa je, da rezultati omenjenih intervencijskih študij ka-
žejo povečanje gibalne/športne aktivnosti otrok (Szabo-Reed idr. 2017; Ma-
har idr. 2006; Martin in Murtagh 2016; Stewart idr. 2004; Innerd, Azevedo
in Batterham 2019; Bartholomew idr. 2019; Daly-Smith idr. 2018; Vetter idr.
2020), njihove pozornosti in koncentracije na učno snov (Ma, Le Mare in Gurd
2015; Howie, Schatz in Pate 2015), učinkovitosti učenja (Szabo-Reed idr. 2017;
Mahar idr. 2006; Bartholomew, Jowers in Golaszewski 2019) ter posledično
boljšo učno uspešnost (Donnelly idr. 2017; Have idr. 2016; Daly-Smith idr. 2018;
Howie, Schatz in Pate 2015). V Sloveniji se na nekaterih osnovnih šolah izvaja
mednarodni projekt Fit Slovenija, katerega namen je razvijati učenje skozi
gibanje in gibanje skozi igro.² Vsako leto se projektu pridruži vse več osnov-
nih šol, učitelje pa preko strokovnih izobraževanj bogati z idejami, kako učiti
skozi igro in vključiti gibanje v učne ure. Žal pa do danes še ni objavljenih
učinkov tega programa na gibalno/športno aktivnost otrok.
Prav zato smo se odločili, da izvedemo študijo, katere namen je vključiti
gibalno aktivnost med učne ure, ki niso gibalne narave, in s pomočjo meril-
nika pospeška izmeriti gibalno/športno aktivnost otrok v času šolskega po-
uka in izven njega. Ugotoviti smo želeli, ali lahko z vključevanjem gibanja v
učne ure učencev 1. in 3. razreda, ki niso gibalne narave, zmanjšamo gibalno
neaktivnost otrok ter prispevamo k doseganju dnevnih gibalnih priporočil. S
pomočjo intervjuja razrednih učiteljic smo preverili tudi, ali so učenci dosegli
učne cilje.
Metode dela
Vzorec
Vzorec otrok je bil neslučajnostno izbran in je obsegal dve izbrani enoti
osnovnih šol na Gorenjskem. Vključenih je bilo 76 otrok, od tega 37 otrok
dveh prvih razredov in 39 otrok dveh tretjih razredov. Devetnajst učencev
² Glej http://www.pedenjpednm.si/fit-pedagogika.
117
gibalne narave, posredujejo ali utrjujejo z vključitvijo od 10- do 15-minutnih
srednje- in visokointenzivnih gibalnih odsekov. Med slednje sodijo »Take 10!«
(Stewart idr. 2004; Goh idr. 2016), »Energisers« (Mahar 2011; Mahar idr. 2006),
»Physical Activity Across the Curriculum (PAAC)« (Honas idr. 2008; Szabo-
Reed idr. 2017) in »Active Classrooms« (Martin in Murtagh 2017), »FUNtervals«
(Ma, Le Mare in Gurd 2015), »I-CAN!« (Bartholomew, Jowers in Golaszewski
2019), »Brain BITES (Better Ideas Through ExerciSe)« (Howie, Schatz in Pate
2015) in »Exercise Classes in the Teaching Environment – ExCiTE« (Innerd,
Azevedo in Batterham 2019). Izkazalo se je, da so tovrstni intervencijski pro-
grami izvedljivi (Delk idr. 2014) in cenovno ugodni (Babey, Wo and Cohen
2014). Pomembneje pa je, da rezultati omenjenih intervencijskih študij ka-
žejo povečanje gibalne/športne aktivnosti otrok (Szabo-Reed idr. 2017; Ma-
har idr. 2006; Martin in Murtagh 2016; Stewart idr. 2004; Innerd, Azevedo
in Batterham 2019; Bartholomew idr. 2019; Daly-Smith idr. 2018; Vetter idr.
2020), njihove pozornosti in koncentracije na učno snov (Ma, Le Mare in Gurd
2015; Howie, Schatz in Pate 2015), učinkovitosti učenja (Szabo-Reed idr. 2017;
Mahar idr. 2006; Bartholomew, Jowers in Golaszewski 2019) ter posledično
boljšo učno uspešnost (Donnelly idr. 2017; Have idr. 2016; Daly-Smith idr. 2018;
Howie, Schatz in Pate 2015). V Sloveniji se na nekaterih osnovnih šolah izvaja
mednarodni projekt Fit Slovenija, katerega namen je razvijati učenje skozi
gibanje in gibanje skozi igro.² Vsako leto se projektu pridruži vse več osnov-
nih šol, učitelje pa preko strokovnih izobraževanj bogati z idejami, kako učiti
skozi igro in vključiti gibanje v učne ure. Žal pa do danes še ni objavljenih
učinkov tega programa na gibalno/športno aktivnost otrok.
Prav zato smo se odločili, da izvedemo študijo, katere namen je vključiti
gibalno aktivnost med učne ure, ki niso gibalne narave, in s pomočjo meril-
nika pospeška izmeriti gibalno/športno aktivnost otrok v času šolskega po-
uka in izven njega. Ugotoviti smo želeli, ali lahko z vključevanjem gibanja v
učne ure učencev 1. in 3. razreda, ki niso gibalne narave, zmanjšamo gibalno
neaktivnost otrok ter prispevamo k doseganju dnevnih gibalnih priporočil. S
pomočjo intervjuja razrednih učiteljic smo preverili tudi, ali so učenci dosegli
učne cilje.
Metode dela
Vzorec
Vzorec otrok je bil neslučajnostno izbran in je obsegal dve izbrani enoti
osnovnih šol na Gorenjskem. Vključenih je bilo 76 otrok, od tega 37 otrok
dveh prvih razredov in 39 otrok dveh tretjih razredov. Devetnajst učencev
² Glej http://www.pedenjpednm.si/fit-pedagogika.
117
