Page 122 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 122
reja Ajdovec in Tadeja Volmut
mom Microsoft Excel (Microsoft CO., ZDA). Pred nadaljnjo obdelavo smo iz-
ločili vse zaporedne ničle, ki so daljše od 20 minut (Cain idr. 2013). Podatke
smo statistično obdelali in analizirali s statističnim programom SPSS 22.0 (IBM
Inc., ZDA). Vsi podatki so prikazani s povprečno vrednostjo in standardnim
odklonom. S testom Shapiro-Wilk smo ugotovili, da so podatki porazdeljeni
normalno. S t-testom neodvisnih spremenljivk smo preverili povprečno gi-
balno neaktivnost ter srednjo do visoko intenzivnost gibalne/športne aktiv-
nosti otrok ES in KS vseh pet dni nošenja in v dopoldanskem času med te-
dnom. Hipoteze bomo sprejemali pri stopnji tveganja 1. reda α ≤ 0,05.
Rezultati
Otroci so merilnik pospeška nosili pet zaporednih dni, in sicer od srede do
vključno nedelje, v povprečju 87,6 dnevnega časa. V nadaljnjo analizo smo
vključili 83 otrok, ki so dosegli zastavljene kriterije (minimalno nošenje me-
rilnika pospeška minimalno dva veljavna dneva med tednom in en veljaven
dan med koncem tedna) in so bili vključeni v nadaljnjo analizo. Kar 13 (17 )
otrok pa kriterijev ni izpolnjevalo, zato smo jih iz nadaljnje analize izključili.
V povprečju so bili otroci vseh petih dni gibalno/športno aktivni 169,9 –
36,5 minut v srednji in visoki intenzivnosti; med tednom 173,6 – 41,7 minut,
ob koncu tedna pa 164,2 – 47,3 minute. Le en otrok (od 63 otrok) ni dosegel
dnevnih minimalnih priporočil gibalne/športne aktivnosti v četrtek, ostale
dneve so vsi otroci dosegli omenjena priporočila.
V preglednici 1 je prikazana povprečna srednja in visoka intenzivnost gi-
balne/športne aktivnosti otrok KS in ES za vseh pet dni (od srede do vključno
nedelje), med tednom in ob koncu tedna. Nismo ugotovili razlik v povpreč-
nem času srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti med
obema skupinama (p = 0,169). Med delovnimi dnevi so otroci ES preživeli za
18 več časa v srednji in visoki intenzivnosti v primerjavi z otroki iz KS (p =
0,001; ES = 0,88). Ob koncu tedna so bili otroci KS dlje časa deležni srednje in
visoke intenzivnosti kot otroci ES (p = 0,020; ES = 0,55).
V preglednici 2 je prikazana primerjava povprečne srednje in visoke inten-
zivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok KS in ES v dopoldanskem času treh
delovnih dni ter posamezno za vsak delovni dan. V četrtek v dopoldanskem
času nismo ugotovili razlik v srednji in visoki intenzivnosti gibalne/športne
aktivnosti med obema skupinama (p = 0,169), saj so imeli otroci ES in KS le
dve učni uri, v kateri je bila vključena gibalna aktivnost, nato so sledile ple-
sne dejavnosti. Otroci ES so v dopoldanskem času treh delovnih dni imeli
daljši čas srednje in visoke intenzivnost gibalne/športne aktivnosti (<0,001;
ES = 2,7) kot otroci KS. V sredo v dopoldanskem času so bili otroci ES dele-
120
mom Microsoft Excel (Microsoft CO., ZDA). Pred nadaljnjo obdelavo smo iz-
ločili vse zaporedne ničle, ki so daljše od 20 minut (Cain idr. 2013). Podatke
smo statistično obdelali in analizirali s statističnim programom SPSS 22.0 (IBM
Inc., ZDA). Vsi podatki so prikazani s povprečno vrednostjo in standardnim
odklonom. S testom Shapiro-Wilk smo ugotovili, da so podatki porazdeljeni
normalno. S t-testom neodvisnih spremenljivk smo preverili povprečno gi-
balno neaktivnost ter srednjo do visoko intenzivnost gibalne/športne aktiv-
nosti otrok ES in KS vseh pet dni nošenja in v dopoldanskem času med te-
dnom. Hipoteze bomo sprejemali pri stopnji tveganja 1. reda α ≤ 0,05.
Rezultati
Otroci so merilnik pospeška nosili pet zaporednih dni, in sicer od srede do
vključno nedelje, v povprečju 87,6 dnevnega časa. V nadaljnjo analizo smo
vključili 83 otrok, ki so dosegli zastavljene kriterije (minimalno nošenje me-
rilnika pospeška minimalno dva veljavna dneva med tednom in en veljaven
dan med koncem tedna) in so bili vključeni v nadaljnjo analizo. Kar 13 (17 )
otrok pa kriterijev ni izpolnjevalo, zato smo jih iz nadaljnje analize izključili.
V povprečju so bili otroci vseh petih dni gibalno/športno aktivni 169,9 –
36,5 minut v srednji in visoki intenzivnosti; med tednom 173,6 – 41,7 minut,
ob koncu tedna pa 164,2 – 47,3 minute. Le en otrok (od 63 otrok) ni dosegel
dnevnih minimalnih priporočil gibalne/športne aktivnosti v četrtek, ostale
dneve so vsi otroci dosegli omenjena priporočila.
V preglednici 1 je prikazana povprečna srednja in visoka intenzivnost gi-
balne/športne aktivnosti otrok KS in ES za vseh pet dni (od srede do vključno
nedelje), med tednom in ob koncu tedna. Nismo ugotovili razlik v povpreč-
nem času srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti med
obema skupinama (p = 0,169). Med delovnimi dnevi so otroci ES preživeli za
18 več časa v srednji in visoki intenzivnosti v primerjavi z otroki iz KS (p =
0,001; ES = 0,88). Ob koncu tedna so bili otroci KS dlje časa deležni srednje in
visoke intenzivnosti kot otroci ES (p = 0,020; ES = 0,55).
V preglednici 2 je prikazana primerjava povprečne srednje in visoke inten-
zivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok KS in ES v dopoldanskem času treh
delovnih dni ter posamezno za vsak delovni dan. V četrtek v dopoldanskem
času nismo ugotovili razlik v srednji in visoki intenzivnosti gibalne/športne
aktivnosti med obema skupinama (p = 0,169), saj so imeli otroci ES in KS le
dve učni uri, v kateri je bila vključena gibalna aktivnost, nato so sledile ple-
sne dejavnosti. Otroci ES so v dopoldanskem času treh delovnih dni imeli
daljši čas srednje in visoke intenzivnost gibalne/športne aktivnosti (<0,001;
ES = 2,7) kot otroci KS. V sredo v dopoldanskem času so bili otroci ES dele-
120
