Page 124 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 124
reja Ajdovec in Tadeja Volmut
Preglednica 4 Primerjava gibalne neaktivnosti otrok kontrolne in eksperimentalne skupine
med tednom v dopoldanskem času
Postavka ES KS p (VE)
GN v dopoldanskem času del. dni (minute) , ± , , ± , <, (,)
GN v dopoldanskem času srede (minute) , ± , , ± , <, (,)
GN v dopoldanskem času četrtka (minute) , ± , , ± ,
GN v dopoldanskem času petka (minute) , ± , ,
, ± , <, (,)
Opombe GN – gibalna neaktivnost, KS – kontrolna skupina, ES – eksperimentalna skupine
otrok, VE – velikost efekta.
obema skupinama (p = 0,053). Otroci ES so v dopoldanskem času vseh treh
delovnih dni imeli za kar 17 nižji čas gibalne neaktivnosti (<0,001; ES = 0,9)
kot otroci KS. V sredo v dopoldanskem času so bili otroci ES za 16 (<0,001;
ES = 1,2), v petek pa kar 41,7 (<0,001; ES = 1,9) manj časa gibalno neaktivni
kot otroci iz KS.
Razprava
Študija predstavlja možnost in pozitivne učinke medpredmetnega povezo-
vanja predmeta šport z drugimi učnimi predmeti, ki niso gibalne narave.
Glavni cilj naše študije je bil objektivno izmeriti in primerjati gibalno/športno
aktivnosti otrok, ki so imeli v učne ure, ki niso gibalne narave, vključeno
gibalno aktivnost, in tistih otrok, ki so imeli običajen pouk. Prav tako smo
želeli preučiti, ali z vključevanjem gibalne aktivnosti med učne ure, ki niso
gibalne narave, prispevamo k doseganju dnevnih priporočil minimalne gi-
balne/športne aktivnosti. S pomočjo intervjuja razrednih učiteljic smo pre-
verili tudi, ali so učenci dosegli učne cilje.
Vsi otroci KS in ES so bili v povprečju vseh petih dni deležni vsaj 60 mi-
nut srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Prav tako so
omenjena priporočila v povprečju dosegli otroci obeh skupin med delovnimi
dnevi v tednu in tudi med dnevi ob koncu tedna. Rezultati naše študije, po ka-
terih so otroci med petdnevnim nošenjem merilnika pospeška v povprečju
dosegli dnevna priporočila gibalne/športne aktivnosti, nas ne presenečajo,
saj predhodne študije (Volmut Pišot in Šimunič 2013; Janz idr. 2014) poročajo,
da količina in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti otrok naraščata nekje
do 8. leta, nato pa začneta postopoma upadati.
Ugotovili smo, da so bili otroci ES med delovnimi dnevi (od srede do petka),
ko se je izvajala intervencija, dlje časa deležni srednje in visoke intenzivno-
sti kot otroci KS (p = 0,001; ES = 0,88). Velikost učinka na povprečno srednjo
in visoko intenzivnost je med tednom velika. Razlog za daljši čas srednje in
122
Preglednica 4 Primerjava gibalne neaktivnosti otrok kontrolne in eksperimentalne skupine
med tednom v dopoldanskem času
Postavka ES KS p (VE)
GN v dopoldanskem času del. dni (minute) , ± , , ± , <, (,)
GN v dopoldanskem času srede (minute) , ± , , ± , <, (,)
GN v dopoldanskem času četrtka (minute) , ± , , ± ,
GN v dopoldanskem času petka (minute) , ± , ,
, ± , <, (,)
Opombe GN – gibalna neaktivnost, KS – kontrolna skupina, ES – eksperimentalna skupine
otrok, VE – velikost efekta.
obema skupinama (p = 0,053). Otroci ES so v dopoldanskem času vseh treh
delovnih dni imeli za kar 17 nižji čas gibalne neaktivnosti (<0,001; ES = 0,9)
kot otroci KS. V sredo v dopoldanskem času so bili otroci ES za 16 (<0,001;
ES = 1,2), v petek pa kar 41,7 (<0,001; ES = 1,9) manj časa gibalno neaktivni
kot otroci iz KS.
Razprava
Študija predstavlja možnost in pozitivne učinke medpredmetnega povezo-
vanja predmeta šport z drugimi učnimi predmeti, ki niso gibalne narave.
Glavni cilj naše študije je bil objektivno izmeriti in primerjati gibalno/športno
aktivnosti otrok, ki so imeli v učne ure, ki niso gibalne narave, vključeno
gibalno aktivnost, in tistih otrok, ki so imeli običajen pouk. Prav tako smo
želeli preučiti, ali z vključevanjem gibalne aktivnosti med učne ure, ki niso
gibalne narave, prispevamo k doseganju dnevnih priporočil minimalne gi-
balne/športne aktivnosti. S pomočjo intervjuja razrednih učiteljic smo pre-
verili tudi, ali so učenci dosegli učne cilje.
Vsi otroci KS in ES so bili v povprečju vseh petih dni deležni vsaj 60 mi-
nut srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Prav tako so
omenjena priporočila v povprečju dosegli otroci obeh skupin med delovnimi
dnevi v tednu in tudi med dnevi ob koncu tedna. Rezultati naše študije, po ka-
terih so otroci med petdnevnim nošenjem merilnika pospeška v povprečju
dosegli dnevna priporočila gibalne/športne aktivnosti, nas ne presenečajo,
saj predhodne študije (Volmut Pišot in Šimunič 2013; Janz idr. 2014) poročajo,
da količina in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti otrok naraščata nekje
do 8. leta, nato pa začneta postopoma upadati.
Ugotovili smo, da so bili otroci ES med delovnimi dnevi (od srede do petka),
ko se je izvajala intervencija, dlje časa deležni srednje in visoke intenzivno-
sti kot otroci KS (p = 0,001; ES = 0,88). Velikost učinka na povprečno srednjo
in visoko intenzivnost je med tednom velika. Razlog za daljši čas srednje in
122
