Page 121 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 121
Učinek poučevanja z gibanjem na povečanje dnevne gibalne/športne aktivnosti
otroci pet dni (od srede do nedelje) zapored nosili nameščene okoli pasu na
desnem boku z uporabo elastičnega traku, saj je ta način najprimernejši za
veljavnost in zanesljivost podatkov (Volmut 2014). »Epocha«, časovne inter-
vale, v katerih merilnik pospeška zbira in shranjuje podatke, smo nastavili na
15 sekund (Volmut 2014). Otrokom smo prikazali način pripenjanja in odpe-
njanja merilnika ter jim dali navodila za starše, da so jim pri tem pomagali.
Otroci merilnika pospeška niso nosili med spanjem in tuširanjem ali kopa-
njem. Upoštevali smo le podatke, pridobljene med osmo uro zjutraj in osmo
uro zvečer, in če je otrok nosil merilnik pospeška vsaj 9,6 ure dnevno.
Iz veljavnega posnetka smo izračunali časovne periode gibalne neaktiv-
nosti ter nizke, srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Po-
drobneje smo izračunali povprečno gibalno neaktivnost in srednjo do visoko
intenzivnost gibalne/športne aktivnosti otrok ES in KS vseh pet dni nošenja
(od srede do nedelje med 8.00 do 20.00) ter v dopoldanskem času med te-
dnom (od srede do petka med 8.00 do 13.00).
Upoštevali smo pravilo »70/80«, ki določa, da mora 70 udeležencev
vzorca nositi merilnik pospeška vsaj 80 dnevnega opazovanega časa (Ca-
tellier idr. 2005). V raziskavi smo upoštevali naslednje meje med posameznimi
intenzivnostmi (merska enota cpm – sunki na epocho): gibalna neaktivnost
<2100 cpm, nizka intenzivnost gibalne/športne aktivnosti 100–1262 cpm, sre-
dnja intenzivnost 1263-4135 cpm, visoka intenzivnost gibalne/športne aktiv-
nosti >4135 cpm (Freedson, Pober in Janz 2005).
Ocenjevanje doseganja učnega cilja
Podatke kvalitativne raziskave smo zbirali s polstrukturiranim intervjujem, ki
smo ga izvedli individualno z razrednimi učiteljicami preiskovanih razredov.
Dve učiteljici sta razredničarki ES, kjer je bilo v ure, ki niso gibalne narave,
vključeno gibanje, in dve učiteljici sta razredničarki KS, kjer je pouk potekal
kot običajno. Intervjuje smo opravili v marcu in aprilu 2017, takoj, ko smo v po-
sameznem razredu zaključili z raziskavo. Intervju je potekal v mirnem okolju,
brez motečih dejavnikov, s predhodnim dogovorom z razredničarkami. Po-
govori so bili posneti in so trajali od 10 do 15 minut. Posnetek nam je kasneje
pomagal pri analizi odgovorov, saj smo ga lahko večkrat predvajali. Zanimalo
nas je, ali so tako učenci eksperimentalne kot tudi kontrolne skupine dosegli
zastavljene učne cilje.
Obdelava podatkov
Podatke smo s pomočjo programa ActiLife v 6.13.3 (Actilife, ZDA) prenesli z
merilnikov pospeška na osebni računalnik, nato pa smo jih uredili s progra-
119
otroci pet dni (od srede do nedelje) zapored nosili nameščene okoli pasu na
desnem boku z uporabo elastičnega traku, saj je ta način najprimernejši za
veljavnost in zanesljivost podatkov (Volmut 2014). »Epocha«, časovne inter-
vale, v katerih merilnik pospeška zbira in shranjuje podatke, smo nastavili na
15 sekund (Volmut 2014). Otrokom smo prikazali način pripenjanja in odpe-
njanja merilnika ter jim dali navodila za starše, da so jim pri tem pomagali.
Otroci merilnika pospeška niso nosili med spanjem in tuširanjem ali kopa-
njem. Upoštevali smo le podatke, pridobljene med osmo uro zjutraj in osmo
uro zvečer, in če je otrok nosil merilnik pospeška vsaj 9,6 ure dnevno.
Iz veljavnega posnetka smo izračunali časovne periode gibalne neaktiv-
nosti ter nizke, srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Po-
drobneje smo izračunali povprečno gibalno neaktivnost in srednjo do visoko
intenzivnost gibalne/športne aktivnosti otrok ES in KS vseh pet dni nošenja
(od srede do nedelje med 8.00 do 20.00) ter v dopoldanskem času med te-
dnom (od srede do petka med 8.00 do 13.00).
Upoštevali smo pravilo »70/80«, ki določa, da mora 70 udeležencev
vzorca nositi merilnik pospeška vsaj 80 dnevnega opazovanega časa (Ca-
tellier idr. 2005). V raziskavi smo upoštevali naslednje meje med posameznimi
intenzivnostmi (merska enota cpm – sunki na epocho): gibalna neaktivnost
<2100 cpm, nizka intenzivnost gibalne/športne aktivnosti 100–1262 cpm, sre-
dnja intenzivnost 1263-4135 cpm, visoka intenzivnost gibalne/športne aktiv-
nosti >4135 cpm (Freedson, Pober in Janz 2005).
Ocenjevanje doseganja učnega cilja
Podatke kvalitativne raziskave smo zbirali s polstrukturiranim intervjujem, ki
smo ga izvedli individualno z razrednimi učiteljicami preiskovanih razredov.
Dve učiteljici sta razredničarki ES, kjer je bilo v ure, ki niso gibalne narave,
vključeno gibanje, in dve učiteljici sta razredničarki KS, kjer je pouk potekal
kot običajno. Intervjuje smo opravili v marcu in aprilu 2017, takoj, ko smo v po-
sameznem razredu zaključili z raziskavo. Intervju je potekal v mirnem okolju,
brez motečih dejavnikov, s predhodnim dogovorom z razredničarkami. Po-
govori so bili posneti in so trajali od 10 do 15 minut. Posnetek nam je kasneje
pomagal pri analizi odgovorov, saj smo ga lahko večkrat predvajali. Zanimalo
nas je, ali so tako učenci eksperimentalne kot tudi kontrolne skupine dosegli
zastavljene učne cilje.
Obdelava podatkov
Podatke smo s pomočjo programa ActiLife v 6.13.3 (Actilife, ZDA) prenesli z
merilnikov pospeška na osebni računalnik, nato pa smo jih uredili s progra-
119
