Page 136 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 136
Birsa in Barbara Kopačin
obdelave podatkov, kar z lahkoto povezujemo s predhodnim znanjem in tudi
mnogo hitreje prikličemo v spomin (Lake 1994; Caine in Caine 1997).
Poučevanje vsebin umetniških predmetov, kot sta glasbena in likovna
umetnost, se je v zadnjem desetletju spremenilo, čeprav je v praksi še zasle-
diti nejasnosti in neučinkovite povezave, ki ne vodijo k razvijanju celostnega
znanja (Birsa 2016). Povezovanje vsebin in prenos znanja likovnih oziroma
glasbenih pojmov poteka znotraj enega predmeta ali ločeno pri posame-
znem predmetu, pri čemer se izogibamo razdrobljenosti učnih vsebin. Bi-
stveno pri tem je načrtovanje medpredmetnih povezav v skladu s predpisa-
nimi dokumenti, kot sta na Slovenskem učni načrt, v zamejskem šolstvu pa
smernice. V prispevku so predstavljeni nekatera stališča strokovnjakov s pod-
ročja likovne in glasbene umetnosti glede medpredmetnega povezovanja
glasbenih in likovnih vsebin ter problematika načrtovanja medpredmetnih
povezav v zamejskem šolstvu.
Medpredmetno povezovanje glasbenih in likovnih vsebin
Trajno in kakovostno znanje lahko učenci dosežejo na različne načine. Ena
izmed strategij poučevanja je medpredmetno povezovanje. Pomembno je,
da spoznavanje vsebin poteka na osnovi že usvojenega znanja, kar pomeni,
da naj bi učenci pri pouku že poznane pojme povezovali z novimi. Učitelj naj
bi v učnem procesu učence usmerjal k prenosu znanja ter različnih spretno-
sti na različnih predmetnih področjih. Pri učencu bi se tako razvijale pred-
vsem zmožnosti prepoznavanja naučenega (rekognicija), ohranitev izkušnje
(retencija) ter uporaba znanja z reprodukcijo oziroma replikacijo naučenega
(Tacol 2007; Barnes 2015).
Tako kot pri ostalih medpredmetnih povezavah mora učitelj posebno po-
zornost posvetiti tudi načrtovanju povezav med likovno in glasbeno umet-
nostjo. Predvideti mora celotno elementarno znanje učencev, določiti jasne
in konkretne cilje, ki bodo nakazali znanja, ki jih bodo učenci usvojili pri te-
oretičnem in praktičnem delu posameznega predmeta. Poleg ciljev, ki opre-
deljujejo poznavanje likovnih in glasbenih pojmov, ustvarjalnih konceptov,
razvijanje spretnosti pri uporabi različnih npr. likovnih materialov ter orodij,
večanje estetskih, emocionalnih ter socialnih kvalitet, mora učitelj glede na
vidik spoznavne strukture skrbno razmisliti tudi o primernosti izbranih vse-
bin, ki jih bo povezoval. Razmisliti mora o primernih strategijah učenja in
poučevanja, ki bodo učinkovite pri prenosu likovnega in glasbenega znanja.
Predvideti mora sosledje poteka spoznavanja vsebin, da bo ta prenos opti-
malen ter bo učencem omogočil lažje in celostno razumevanje nove vsebine
oziroma pojmov (Tacol, Frelih in Henigman 2012).
134
obdelave podatkov, kar z lahkoto povezujemo s predhodnim znanjem in tudi
mnogo hitreje prikličemo v spomin (Lake 1994; Caine in Caine 1997).
Poučevanje vsebin umetniških predmetov, kot sta glasbena in likovna
umetnost, se je v zadnjem desetletju spremenilo, čeprav je v praksi še zasle-
diti nejasnosti in neučinkovite povezave, ki ne vodijo k razvijanju celostnega
znanja (Birsa 2016). Povezovanje vsebin in prenos znanja likovnih oziroma
glasbenih pojmov poteka znotraj enega predmeta ali ločeno pri posame-
znem predmetu, pri čemer se izogibamo razdrobljenosti učnih vsebin. Bi-
stveno pri tem je načrtovanje medpredmetnih povezav v skladu s predpisa-
nimi dokumenti, kot sta na Slovenskem učni načrt, v zamejskem šolstvu pa
smernice. V prispevku so predstavljeni nekatera stališča strokovnjakov s pod-
ročja likovne in glasbene umetnosti glede medpredmetnega povezovanja
glasbenih in likovnih vsebin ter problematika načrtovanja medpredmetnih
povezav v zamejskem šolstvu.
Medpredmetno povezovanje glasbenih in likovnih vsebin
Trajno in kakovostno znanje lahko učenci dosežejo na različne načine. Ena
izmed strategij poučevanja je medpredmetno povezovanje. Pomembno je,
da spoznavanje vsebin poteka na osnovi že usvojenega znanja, kar pomeni,
da naj bi učenci pri pouku že poznane pojme povezovali z novimi. Učitelj naj
bi v učnem procesu učence usmerjal k prenosu znanja ter različnih spretno-
sti na različnih predmetnih področjih. Pri učencu bi se tako razvijale pred-
vsem zmožnosti prepoznavanja naučenega (rekognicija), ohranitev izkušnje
(retencija) ter uporaba znanja z reprodukcijo oziroma replikacijo naučenega
(Tacol 2007; Barnes 2015).
Tako kot pri ostalih medpredmetnih povezavah mora učitelj posebno po-
zornost posvetiti tudi načrtovanju povezav med likovno in glasbeno umet-
nostjo. Predvideti mora celotno elementarno znanje učencev, določiti jasne
in konkretne cilje, ki bodo nakazali znanja, ki jih bodo učenci usvojili pri te-
oretičnem in praktičnem delu posameznega predmeta. Poleg ciljev, ki opre-
deljujejo poznavanje likovnih in glasbenih pojmov, ustvarjalnih konceptov,
razvijanje spretnosti pri uporabi različnih npr. likovnih materialov ter orodij,
večanje estetskih, emocionalnih ter socialnih kvalitet, mora učitelj glede na
vidik spoznavne strukture skrbno razmisliti tudi o primernosti izbranih vse-
bin, ki jih bo povezoval. Razmisliti mora o primernih strategijah učenja in
poučevanja, ki bodo učinkovite pri prenosu likovnega in glasbenega znanja.
Predvideti mora sosledje poteka spoznavanja vsebin, da bo ta prenos opti-
malen ter bo učencem omogočil lažje in celostno razumevanje nove vsebine
oziroma pojmov (Tacol, Frelih in Henigman 2012).
134
